Prvak SDS Janez Janša mora tako po odločitvi okrožnega sodišča v Kranju tožilki in sodnikom v zadevi Patria, od katerih je terjal odškodnino, povrniti stroške pravdnega postopka. Ti v celoti znašajo dobrih 22.647 evrov: tožilki Branki Zobec Hrastar je dolžan povrniti stroške pravdnega postopka v višini 7745,93 evra, sodnici Barbari Klanjšek v višini 7609,43 evra, sodnikom Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši, ki so imeli skupnega zastopnika, pa v skupni višini 7291,90 evra.

Od države, nekdanje tožilke in sodnikov je Janša sicer terjal nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine ter jim očital nezakonito delo v procesu Patria. Njegov tožbeni zahtevek je sicer kranjsko sodišče zavrnilo že januarja.

Sodišče je v januarski obrazložitvi med drugim zapisalo, da 26. člen ustave ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za dejanja pri opravljanju njihove funkcije. Njihove neposredne odškodninske odgovornosti ne določa niti zakon. Pri tem pa ne gre za pravno praznino, ampak za odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujno za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti vseh posameznikov, je izpostavila sodnica Tanja Bizjak.

O tokratnem sklepu kranjskega sodišča pa je Janša na družbenem omrežju zapisal, da je kranjska sodnica zakon obrnila na glavo in da je odškodnine namesto prizadetim dosodila tistim, ki da so krivo tožili in sodili. Da je slednje zapakirano v priznane stroške postopka, ki pa ga, kot je zapisal, "praktično ni bilo". 

"Namen sodbe je prestrašiti ljudi, da si ne bi kdor koli drznil upreti krivosodju," je na spletu še zapisal Janša in dodal, da nameravajo preostali del bremena naprtiti davkoplačevalcem.

Na odločitev o višini pravdnih stroškov se lahko vsi vpleteni še pritožijo in torej še ni pravnomočna. Stroški so bili sicer delno obračunani po stari in delno po novi odvetniški tarifi. V kolikor bi bili v celoti obračunani po novi tarifi, pa bi to Janšo lahko še veliko bolj udarilo po žepu.

Po pravnomočnosti sodbe v primeru tožbe zoper posameznike se bo na kranjskem sodišču nadaljeval še postopek o odškodnini, ki jo Janša terja od države. Ta namreč teče ločeno.

Nakup finskih oklepnikov 8x8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi na dveletno zaporno kazen, zaradi katere je Janša junija 2014 moral v zapor, je ustavno sodišče decembra 2014 najprej zadržalo izvajanje kazni in Janšo izpustilo na prostost, aprila 2015 pa sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.

Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost, zato se je na sklep o zastaranju pritožil, a je lani ustavno sodišče njegovo pritožbo zavrglo, saj ima, kot so zapisali sodniki, zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.