Minister za obrambo Marjan Šarec je na novinarski konferenci pojasnil, da se je vlada danes seznanila s poročilom o reviziji smotrnosti nakupa osemkolesnikov boxer in sklenila, da se Slovenija umakne iz omenjenega programa.
Ministrstvo za obrambo bo moralo o prekinitvi pogodbe obvestiti Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) in do konca letošnjega leta pripraviti novo rešitev za oblikovanje zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Pri tem mora zasledovati cilj, da se prihrani vsaj 400 milijonov evrov.
Stroški prekinitve pogodbe znašajo okoli 20 odstotkov vrednosti pogodbe, to je približno 70 milijonov evrov, je dejal Šarec.
Revizija je bila sicer zaključena v preteklem tednu, najprej so jo preučili na ministrstvu za obrambo, nato pa predstavili vladi. Pogodba, ki je bila podpisana 11. maja letos, vključuje tudi logistični paket, razvojne stroške in stroške vodenja projekta, ne vključuje pa komunikacijske opreme, kar po ocenah pomeni še dodatnih 13,5 milijona evrov brez DDV.
Po besedah Šarca je treba k skupni vrednosti prišteti še morebitno eskalacijsko klavzulo, ki lahko znaša do 2,8 odstotka letno, pa še nekatere administrativne stroške.
Vlada naj bi alternativo sicer našla že takoj po tem, ko je stekla revizija postopka. Namesto oklepnikov boxer bi lahko izbrala poljske oklepnike KTO rosomak, ki imajo po besedah strokovnjakov enako stopnjo zaščite pred izstrelki in dobre reference iz Afganistana, poleg tega pa so tudi cenejši.
Nova vlada je revizijo nakupa 45 oklepnikov boxer, ki naj bi Slovenijo stali dobrih 340 milijonov evrov, napovedala, še preden je prevzela oblast. Takratni minister za obrambo v odstopu Matej Tonin je 11. maja podpisal Memorandum o soglasju k programu Boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) in poudaril, da "smo s podpisom končno tam, kjer bi morali biti pred 15 leti".
Odhajajočo vlado je pri podpisu memoranduma za to investicijo podprl tudi predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ki je dejal, da z nakupom ne smemo več odlašati.
Golob po Toninovem podpisu: Normalen in dober gospodar ne bi povzročal gospodarske škode državi
Robert Golob je bil do poteze obrambnega ministra v odhodu kritičen. Kot je dejal: "Normalen in dober gospodar ne bi povzročal gospodarske škode državi." Takrat je tudi napovedal uporabo vseh pravnih sredstev. "Če povemo, da je naše stališče zelo jasno, da ne podpiramo tega nakupa zaradi spremenjenih okoliščin – kajti okoliščine so spremenjene v primerjavi z obdobjem, ko je bila ta odločitev o nakupu v preteklosti sprejeta – in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da ta svoja stališča tudi uveljavimo, potem bi vsak normalen dober gospodar to upošteval in ne bi povzročal gospodarske in ekonomske škode svoji državi," je dejal.
Da je nakup boxerjev neracionalen, je že dalj časa opozarjala tudi Levica. Po podpisu memoranduma je Matej T. Vatovec dejal, da je nakup oklepnikov nelegitimen, ker bi morala vlada opravljati le še tekoče posle. V Levici so tako že maja ocenili, da obstajajo resne pravne podlage za to, da se posel, če bo ta uresničen, razveljavi. V Gibanju Svoboda, SD in Levici so se po Vatovčevih besedah strinjali tudi, da Slovenija vozil boxer ne potrebuje, še zlasti ne v času, ko se državljani srečujejo z visokimi cenami hrane, energentov in goriv. "Ta nakup je v tem hipu neracionalen in nepotreben. Nakopati dodatnih skoraj 400 milijonov evrov državnemu proračunu je samomor z vidika javnih financ," je poudaril maja.
Sporna predvsem cena projekta
Ves čas je bila sporna predvsem cena projekta, ki se je od začetnih pogovorov v času mandata vlade Mira Cerarja leta 2017 podvojila s tedanjih 207 milijonov evrov za 56 oklepnikov na 412 milijonov za 45 oklepnikov, so opozarjali v strankah Levica, SD, LMŠ in SAB.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Lampret je sicer v razpravah o tem vprašanju vseskozi poudarjal, da je ocenjena vrednost projekta res 412 milijonov evrov, a "za nakup 53 vozil boxer, ustrezno logistično podporo, rezervne dele, vzdrževanje in orodje, integracijo sistemov, testiranje, usposabljanje, dokumentacijo, prevzeme, bojne komplete streliva, simulatorje, soudeležbo pri razvoju in administrativne stroške".
Tonin je nato v začetku maja razlagal, da bo Slovenija za oklepnike z oborožitveno opremo odštela 240 milijonov evrov, preostali del kupnine pa da bo namenjen za rezervne dele, usposabljanja in vzdrževanje boxerjev (40 milijonov evrov) ter plačilo DDV (61,9 milijona evrov). Ob podpisu memoranduma je vlada soglašala s prevzemom obveznosti v breme proračunov za obdobje 2022–2026, ki bi po pogodbi znašale 343,43 milijona evrov z DDV.
Vrednost pogodbe brez DDV je 281.500.000 evrov in je razdeljena na:
- 45 BKV 8 x 8 (vozila z nameščeno oborožitveno postajo in opremo): 238.778.200 evrov brez DDV;
- osnovni logistični paket (dokumentacija, usposabljanje, paket rezervnih delov, osnovno orodje in testna oprema): 23.474.560 evrov brez DDV;
- razvojne stroške in stroške projektnega managementa: 19.247.240 evrov brez DDV.
Tonin: Gre za izjemno škodljivo odločitev
Tonin je v odzivu ocenil, da "gre za izjemno škodljivo odločitev Golobove vlade, ki nima strokovnih argumentov, ampak samo trmasto politično dokazuje, da nasprotuje odločitvam prejšnje vlade".
"Revizija ni pokazala napak, kar je bilo jasno od začetka, saj smo delali natančno in strokovno. Sedaj so iz petnih žil potegnili neekonomičnost, tako da so primerjali hruške in slive. Jasno je, da je boxer dražje vozilo, saj gre za najmodernejše vozilo."
Kot je še dodal, je bila odločitev o odpovedi pogodbe očitno sprejeta že pred oblikovanjem vlade, saj da revizija ni pokazala napak. Šarec je v odzivu dejal, da v reviziji niso iskali napak, ampak so ugotavljali smotrnost nakupa. Ugotovili so tudi, da je bila izbrana najdražja možna varianta.
Že po napovedi revizije je Tonin ocenil, da bi nas odstop od posla stal mednarodnega ugleda. "Pogodba je podpisana tako na slovenski strani kot na strani OCCAR-ja, ki je podpisal tudi pogodbo s proizvajalcem. V poslovnem svetu je vedno praksa, da so, kadar se od pogodbe odstopi, tudi penali. Ta vozila so hrbtenica Slovenske vojske," je bil odločen maja.
Takrat je sporočil še, da so v Natu potekali pogovori glede tega, kako bodo zvišali obrambne izdatke na dva odstotka BDP in dodal, da se bosta priključili še Finska in Švedska, obrambne izdatke naj bi po njegovih besedah povečevala tudi Nemčija. "V teh okoliščinah bi bil odstop od pogodbe absolutno nerazumljiv in na nek način bi trpela kredibilnost Slovenije," je o nakupu še povedal takratni obrambni minister.
Namesto boxerjev poljski rosomaki?
Kot že omenjeno, bo moralo ministrstvo za obrambo pripraviti novo rešitev. Vlada naj bi alternativo sicer našla že takoj po tem, ko je stekla revizija postopka. Že julija smo poročali, da naj bi šlo za poljske oklepnike KTO rosomak, toda na ministrstvu za obrambo na vprašanja glede domnevnih pogovorov za nakup takrat niso želeli odgovoriti.
Je pa bil do alternativne izbire kritičen nekdanji minister za obrambo Tonin, ki je dejal, da je poljsko vozilo vrhunec doseglo v prejšnjem desetletju, kar da je tudi razlog za kratkoročno nižjo ceno. Tonin sicer pravi, da bo vojska morala vozilo menjati že na srednji rok. Dejal je še, da so vozila boxer zmogljivejša in nudijo boljšo zaščito, predvsem pa omogočajo integracijo modernih sistemov in daljinsko upravljane bojne postaje.
Da imajo poljski osemkolesniki dobre reference iz Afganistana, je takrat dejal nekdanji načelnik generalštaba Dobran Božič. Na Toninove kritike pa se je takrat odzval tudi Klemen Grošelj, nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo. Zapisal je, da imata obe vozili – tako boxer kot rosomak – enako stopnjo zaščite pred izstrelki (do 14,5 milimetra).
Na nekatere informacije, da naj bi bila nabava boxerjev povezana z donacijami Ukrajini, se je za 24ur.com julija odzval tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. "Želel bi demantirati navedbe v javnosti, da je nabava boxerjev v kakršni koli obliki povezana z donacijami Slovenije Ukrajini," je zatrdil.
KOMENTARJI (1004)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.