Korupciji s 60 odstotki sledijo komercialne poneverbe, kot so goljufanje pri cenah, dobrinah, teži ter zavajanje pri kakovosti hrane in kmetijskih pridelkov (58 oziroma 57 odstotkov), kažejo danes na Evropski komisiji v Bruslju objavljeni rezultati Eurobarometrove raziskave, izvedene v sedanjih in prihodnjih članicah Evropske unije na temo poneverb.
Raziskava sicer daje zelo podobne podatke za vse zajete države, konkretneje sedanje članice EU, države pristopnice in tri kandidatke, vendar pa je raven zaskrbljenosti v prihodnjih članicah večja. Vseh 28 držav najbolj skrbi korupcija, a je raven zaskrbljenosti v sedanjih petnajsterici le 55-odstotna, med 13 prihodnjimi članicami 69-odstotna, med deseterico pristopnic, ki bodo članice EU postale 1. maja letos, pa kar 78-odstotna.
V petnajsterici je sicer na drugem mestu zavajanje pri kakovosti hrane (46 odstotkov), sledijo komercialne poneverbe (39 odstotkov) in poneverjanje bankovcev in kovancev evra (32 odstotkov), nato pa sledijo še pranje denarja in davčne goljufije (oboje 30 odstotkov). Zaradi morebitnih poneverb v EU je zaskrbljena manj kot tretjina vprašanih (23 odstotkov).
Državljane 13 prihodnjih članic, natančneje 10 pristopnic in treh kandidatk (Romunija, Bolgarija, Turčija), pa za korupcijo najbolj skrbijo komercialne poneverbe (58 odstotkov), zavajanje pri kakovosti hrane in kmetijskih pridelkov (57 odstotkov), pranje denarja (54 odstotkov), poneverjanje bankovcev in kovancev evra (40 odstotkov), nepravilnosti v nacionalni vladi (47 odstotkov) in v EU institucijah (31 odstotkov).
Samo med državljani deseterice pristopnic pa največjo zaskrbljenost za korupcijo zbujajo komercialne poneverbe (55 odstotkov) ter zavajanje pri kakovosti hrane in kmetijskih pridelkov (51 odstotkov), kažejo rezultati danes objavljene raziskave, ki je bila sicer za petnajsterico in trinajsterico izvedena ločeno v oktobru in novembru lani, na skupnem vzorcu 28.000 ljudi.
In še nekaj zanimivih podatkov za Slovenijo: 46 odstotkov Slovencev skrbi pranje denarja, 43 odstotkov tihotapljenje, 40 odstotkov nepravilnosti v nacionalni vladi in 34 odstotkov nepravilnosti v EU, medtem ko jih med vsemi navedenimi možnostmi najmanj, 26 odstotkov, skrbi delo na črno.
Za konec pa velja omeniti še, da se je morala komisija danes zagovarjati za izvedbo raziskave. Deležna je bila namreč očitkov, da je porabila 181.000 evrov za potrditev jasnega dejstva, da Evropejce kazniva dejanja skrbijo.
