Slovenija

Skupaj naprej: zakaj se Slovenija tako neuspešno bori z virusom?

Ljubljana, 11. 11. 2021 19.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Urša Zupan, Maja Pavlin
Komentarji
0

"Kako se izviti iz primeža covida, ki celemu svetu kroji življenje?" je vprašanje, na katerega že skoraj dve leti iščemo odgovore. V ta namen sta dve največji televizijski hiši v Sloveniji, POP TV in RTV Slovenija, združili moči in ustvarili edinstven projekt – oddajo Skupaj naprej. Voditeljici Maja Sodja in Erika Žnidaršič sta gostili zares ugledne goste z močnimi sporočili, ki gredo veliko širše in globlje od zdravstvene krize. To so bili epidemiolog Mario Fafangel, antropolog dr. Dan Podjed, filozofinja Alenka Zupančič in dolgoletna vodja protokola Ksenija Benedetti, pravnik in predsednik Uefe Aleksander Čeferin in ekonomist dr. Mojmir Mrak. Oddajo si lahko še vedno ogledate na VOYO!

Več videovsebin
  • Skupaj naprej! Posledice virusne more in kako lahko iz nje izidemo
    12:00
    Skupaj naprej! Posledice virusne more in kako lahko iz nje izidemo
  • Skupaj naprej: Kako vzpostaviti zaupanje v inštitucije in politiko?
    07:40
    Skupaj naprej: Kako vzpostaviti zaupanje v inštitucije in politiko?
  • Skupaj naprej: Mrak: Smo v situaciji, kjer se med seboj ne pogovarjamo in ne slišimo
    11:53
    Skupaj naprej: Mrak: Smo v situaciji, kjer se med seboj ne pogovarjamo in ne slišimo
  • Skupaj naprej: Fafangel: Velika združevanja v tako slabi situaciji niso dobra ideja
    14:19
    Skupaj naprej: Fafangel: Velika združevanja v tako slabi situaciji niso dobra ideja
  • Skupaj naprej! Kako je epidemija zaznamovala Italijo
    06:06
    Skupaj naprej! Kako je epidemija zaznamovala Italijo
  • Skupaj naprej! Kako epidemijo doživljajo mladi?
    03:16
    Skupaj naprej! Kako epidemijo doživljajo mladi?
  • Skupaj naprej! Kako grozovite so lahko posledice covida?
    04:25
    Skupaj naprej! Kako grozovite so lahko posledice covida?
  • Skupaj naprej: Zupančičeva: Nihče več ne verjame, da lahko politika kaj stori za državo
    08:57
    Skupaj naprej: Zupančičeva: Nihče več ne verjame, da lahko politika kaj stori za državo
  • Skupaj naprej: Mrak: Kar se v zadnjih tednih dogaja na področju energetike je katastrofalno
    05:26
    Skupaj naprej: Mrak: Kar se v zadnjih tednih dogaja na področju energetike je katastrofalno
  • Skupaj naprej: Benedetti: Potrebovali bi enega govorca o epidemiji, ki ne bi bil politik
    05:24
    Skupaj naprej: Benedetti: Potrebovali bi enega govorca o epidemiji, ki ne bi bil politik
  • Skupaj naprej: Fafangel: Ali obvladujemo virus ali virus obvladuje nas
    06:28
    Skupaj naprej: Fafangel: Ali obvladujemo virus ali virus obvladuje nas
Skupaj naprej-5
Skupaj naprej-5 FOTO: Luka Kotnik

Mario Fafangel se je rodil leta 1980. Na tržaški univerzi je študiral medicino, nato je bil zaposlen v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. Širša javnost ga je spoznala v času epidemije covida-19, ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19, iz katere pa je kasneje izstopil. Leta 2020 je postal tudi Delova osebnost leta.

Aleksander Čeferin
Aleksander Čeferin FOTO: Damjan Žibert

Trenutni predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksander Čeferin se je rodil leta 1967 v Ljubljani in prihaja iz znane družine pravnikov. Leta 1991 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlil v odvetniški pisarni Čeferin v družinski lasti. Sčasoma se je specializiral za zastopanje profesionalnih športnikov in športnih klubov. Nekaj let kasneje je postal večinski lastnik odvetniške družbe Čeferin,  delo v športnih vodah pa ga je pripeljalo do prvih funkcij v športnih institucijah. Leta 2011 je bil izvoljen za predsednika Nogometne zveze Slovenije, do leta 2016 pa je bil  drugi in tretji podpredsednik pravnega odbora Uefe. Septembra istega leta je postal predsednik Uefe, nato se je lotil tudi reforme evropskega nogometa in se bolj povezal s številnimi političnimi telesi Evropske unije. Leta 2019 je bil izvoljen za nov štiriletni mandat za krmilom Uefe.

Mojmir Mrak
Mojmir Mrak FOTO: Bobo

Mojmir Mrak je Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova glavna področja raziskovanja vključujejo mednarodne tokove kapitala ter javne finance na nacionalnem in nivoju EU. V svoji dosedanji karieri je opravljal številne strokovne naloge za vlado Republike Slovenije, tako je v obdobju 1992–1996 vodil pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ do tujih komercialnih bank, v letih 2000–2002 pa je bil kot svetovalec za finančna vprašanja vključevanja naše države v EU in je eden treh avtorjev slovenske pristopne strategije. Poleg tega je izvajal številne svetovalne naloge s področja mednarodnih financ in evropskih integracij tako za različne mednarodne organizacije kot tudi za vlade številnih držav v državah Centralne in jugovzhodne Evrope.

Ksenija Benedetti
Ksenija Benedetti FOTO: protokol.si

Ksenija Benedetti je bila julija 2000 prvič imenovana za šefinjo Protokola Republike Slovenije. V 18 letih je s sodelavci pripravila in izvedla okrog 800 obiskov na najvišji ravni ter okrog 130 državnih proslav. Pripravila je tudi več kot 5500 protokolarnih dogodkov za visoke funkcionarje. Prav tako je pripravila prireditve ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in območje evra ter ob padcu schengenske meje. Vrhunec njenega strokovnega dela pa sta bili protokolarna in logistična priprava ter izvedba predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 2008. Poseben izziv so bile tudi priprava in izvedba obiska britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji ter izvedba obiska ameriškega predsednika G. W. Busha leta 2008 in treh obiskov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana muzikologinja in diplomantka MBA IEDC Centra Bled. Diplomirala je tudi na LSPR (London School of Public Relations).

Dan Podjed
Dan Podjed FOTO: Bobo

Dan Podjed je antropolog, ki se raziskovalno posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju trajnostnih izdelkov in storitev po meri ljudi. Leta 2019 je izdal knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je širši javnosti predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covida-19. Je znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Alenka Zupančič
Alenka Zupančič FOTO: Bunker.si

Mednarodno uveljavljena filozofinja in teoretičarka psihoanalize dr. Alenka Zupančič je – poleg dr. Mladena Dolarja in dr. Slavoja Žižka – ena od tako imenovane slovenske lacanovske trojice. Leta 1996 je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leto kasneje pa še na pariški univerzi pri priznanem profesorju in francoskem filozofu dr. Alainu Badiouju. Trenutno je raziskovalka in znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kot gostujoča profesorica pa deluje tudi na European Graduate School v Švici. Njene knjige in članke berejo po vsem svetu.

Besedo smo dali gostom, ki ne taktizirajo, ki imajo vsebino.
Besedo smo dali gostom, ki ne taktizirajo, ki imajo vsebino. FOTO: Luka Kotnik
Mario Fafangel
Mario Fafangel FOTO: Miro Majcen
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek