Skupaj naprej: 'Začeti moramo razmišljati o skupnosti, ne le o samem sebi'

'Pokazati čustva ni slabo'

Glavno tržno inpektorico so včeraj med tiskovno konferenco premagale solze. Podjed pravi, da se ga je to dotaknilo, še bolj pa to, kako grdo so se odzvali ljudje na družbenih omrežjih na njen emotivni nastop. Spomnil je tudi na direktorja Arnesa, ki je prav tako zajokal, ko so se v prvem valu zrušili strežniki. “Zakaj bi bilo to slabo? Saj smo vsi ljudje.”

'Švedska ni zgodba o uspehu'

Zakaj pot prekuženosti ni prava pot za Slovenijo? To ni prava pot za nikogar, meni Fafangel. To pomeni masovne smrti, obremenjen zdravstveni sistem in to ne vodi nikamor. "Nihče več ne omenja Švedske kot zgodbe o uspehu."

Kje so rešitve?

Kje so rešitve, da bo zdravstvo preživelo, da bomo preprečili stiske ljudi? Fafangel pravi, da ni enostavnega recepta. Ljudje smo na dveh bregovih, do the položajev smo prišli na podlagi emocij. Cepljenje je rešitev, prav tako ukrepi, ki so enako, kot so bili na začetku. “Pojdimo nazaj na osnove.”

'Med seboj se ne pogovarjamo'

Mrak je bil zraven ob nastanku države, vodil je pogajanja o prevzemu dolga Jugoslavije, ko smo se vključevali v EU, tudi zdaj ob krizi je svetoval. Nad čim je najbolj razočaran? “Smo v situaciji, kjer se med sabo ne pogovarjamo in ne slišimo. Če nisi moj, si moj nasprotnik. To ne omogoča diskusije o osnovnih stvareh, kaj šele o razvoju.”

Združili smo moči

Podjed: Novodobnim fevdalcem je kriza pisana na kožo

"Nekateri pravijo, da kriza ustreza politiki. Morda res nekaj časa, vendar pa ne na dolgi rok. Novodobnim fevdalcem pa je kriza pisana na kožo," je dejal Podjed, ki pravi, da bi nas moralo biti strah predvsem tega. Kot namreč pravi, živimo v času, ko se začenja nov tip fevdalizma - digitalni fevdalizem, tehnološki mogotci. In prav ti si želijo covidnega človeka - človeka, ki živi pred ekranom, med štirimi stenami: "To so strici iz ozadja - tisti na drugi strani ekrana."

Benedetti: Ne vem, kako bi to snežno kepo nezaupanja v politiko in institucije, lahko stalili

Imela je čast spoznat velike voditelje številnih držav, pravi, vsi pa so bili nad Slovenijo pozitivno presenečeni. "Skozi vsa ta leta pa sem opazila tudi, kako se je zaupanje v politiko in politike ter spoštovanje do ljudi, ki vodijo našo državo, nižalo. To se je zadnja leta že močno čutilo. Posledično pa je seveda začelo padati tudi zaupanje v ostale institucije. Ne vem, kako bi lahko stalili to snežno kepo, ki je nastala."

Zupančičeva: Poudarek je na žalost na individualizmu, ne na skupnosti in solidarnosti

Poudarja, da je medgeneracijska solidarnost začela razpadati v obe smeri. Tako do mladih kot do starejših. Koronavirus pa je to še potenciral - ta individualizem. "Ampak to se je dogajalo že dlje časa, že zaradi neoliberalizma. Poudarek politik je bil na individualizmu, tudi države na primer niso mogle stopiti skupaj. To je zelo velik probelm."

Na začetku so se petkovi protesti izrazito dogajali. Ti protesti so bili izredno spontani in impulzivni. "Nato pa so prišli specifični protesti, ki so se zlili v eno - protestirajo proti ukrepom in proti vladi. Nastala je neka spojina," je še enkrat poudarila Zupančičeva.

Mrak: "Inflacija gre počasi gor, izredni ukrepi se bodo začeli povečevat in povečala se bo obrestna mera. EU se bo morala vrniti na neka fiskalna pravila. Tako bomo prišli do tega, da bomo morali zmanjšati izdatke in povečati dohodke, torej davke."

Mrak: V prihodnost gremo z velikim javnim dolgom.

Problem je letošnje leto in kar se predvideva za naslednje leto, poudarja. Slovenija je javni dolg močno povečala - iz približno 25 milijard na okoli 40 milijard. "Povečali so se odhodki, ne le na račun krize temveč tudi drugega. Ob tem so se zmanjšali tudi prihodki - zmanjšanje davkov ipd. V prihodnost gremo z velikim javnim dolgom."

Fafangel je poudaril tudi, da so odprti prostori bistveno manj tvegani, kot so zaprti. Velika združevanja, kjer ne bo mogoče vzdrževati medsebojne razdalje, pa da bodo, čeprav se bodo odvijali na prostem, povzročili večje število okužb.

Fafangel: Tiha večina ve, kaj narediti, tiha večina želi živeti naprej in tiha večina se ne želi vrniti nazaj

V Trstu okoli 60.000 meščanov podpisalo peticijo proti protestom

Italijanske oblasti bodo prepovedale manifestacije na ulicah. Tudi v Trstu se je zgodil preobrat, kjer je kar 60.000 meščanov podpisalo peticijo proti protestom in za cepljenje.

Obe italijanski vladi sta državljane vztrajno prepričevali v cepljenje in spoštovanje ukrepov. Dopisnik TV Slovenija iz Italije Janko Petrovec je predstavil zgodbo treh Italijank, ki jih covid-19 ne želi izpustiti iz svojega primeža. V Italiji je za covidom zbolelo skoraj pet milijonov ljudi, čeprav maske na ulicah niso obvezne, jih nekateri vseeno nosijo.

Bendetti: Ne vidim druge možnosti, kot je upoštevanje ukrepov in cepljenje

Ob tem je poudarila, da je strah tako cepljene kot tudi necepljene: "Strahovi so povsod. Blatenje drug drugega bo le še poslabšalo vse skupaj."

V času epidemije so trpeli tudi športniki, kar je poudaril prav predsednik Uefe.

Podjed: Šola je osnova!

Spomnil se je valete svojega otroka. Bilo je lepo in hkrati žalostno, pravi. "Morali so plesati v dveh vrstah. Morda tudi simbol trenutne družbe." Poudaril je tudi kako pomemben je človeški stik, ki smo ga po njegovem mnenju v tem času izgubili. Ob tem pa se je pokazalo tudi, kako pomembna je šola. "Tam se ljudje socializirajo, se zaljubljajo, pride do spora ... Šola je osnova!"

Zupančičeva izpostavlja solidarnost

"Epidemija je strahotno udarila po mladih. Prvi lockdown je bil nujen, drugi že nekoliko vprašljiv. Pri maskah pa potegnem črto. Otroci so trpežni, konec koncev – šola je socializacija. Moramo biti solidarni."

Kako epidemijo doživljajo mladi?

Zgroženi so nad tem, kako hitro zaradi spora med cepljenimi in necepljenimi izgubiš prijatelja. Izpostavljajo razdvojenost družbe, ki vodi v konflikt. So zmedeni, zaskrbljeni. Prihodnost si težko predstavljajo. Se bodo fakultete spet zaprle? Za normalno življenje so žrtvovali zabavo, maturantske plese, ob tem spoštujejo ukrepe, opažajo pa tudi nekatere nesmiselnosti. Sporočajo: "Čas je, da nas začnete poslušati."

'Zadeve je treba urediti z zakonom'

V nobeni državi se ne bi smelo vladati z odloki, razen v vojnem stanju, je bil jasen Čeferin. "Zato je treba zadeve urediti z zakonom. Izvršilna oblast ne more biti zakonodajna. Nekajkrat se je to zgodilo in to ni dobro."

'Številke ne lažejo'

Benedettijeva pravi, da jo skrbi, da kriza iz nas privablja najslabše. “Globoko smo zašli in ne razumem, kako smo Slovenci lahko solidarni, ko zbiramo sredstva za fantka, ki potrebuje operacijo, pri cepljenju, covidu, pogoju PCT, pa smo popolnoma razklani.” Vemo, kakšne so številke in te ne lažejo, je opozorila.

Stiske ljudi

Tudi novinar Žan Dolajš je v prispevku predstavil zgodbe ljudi, ki jim je covid-19 spremenil življenja.

Čeferin o razlogih za uspešnost

Čeferin je povedal, da so v času covida organizirali okoli 3000 nogometnih tekem z več kot 99 % uspešnostjo, torej brez okuženih. "Vedno smo komunicirali na isti način in nismo spreminjali protokolov, igralcev tudi nismo silili, da se cepijo, so pa morali biti pred tekmo testirani in biti v mehurčku."

'Ljudje moramo biti malo bolj naivni'

Nihče v tej državi ne verjame več, da politiki lahko naredijo kaj za dobrobit te države, pravi Zupančičeva. Meni da bi ljudje morali dvigniti pričakovanja do politikov. Biti moramo biti malo bolj naivni.

'Manjka verodostojnosti'

Mrak na trenutne politične razmere in aktualno afero Glupi davki pravi, da so velik problem kadrovanja in nesprejemanje politične odgovornosti.

Čeferin: Z ljudmi se je treba pogovarjati

Ljudi je treba animirati, tako kot v športu, pravi Čeferin. "Ljudje se bojijo cepljenja. Zakaj jim ne bi stvari razložili?" Z ljudmi se je treba pogovarjati in se nehati zmerjati, žaliti, kar je pri nas postal nacionalni šport. Ljudem je treba dati upanje.

Slaba komunikacija vlade z ljudmi

Benedettijeva pravi, da bi bilo dobro, če bi določili enega samega govorca glede covida. Eden naj govori o virusu, epidemiji in ukrepih. In naj ne bo politik, pač pa strokovnjak. Izpostavila je tudi slabo komunikacijo vlade z ljudmi. "Če se zgodi napaka, se opraviči. Ljudje ne bi zamerili, če bi dobili opravičilo. Če pa ti neko napako ponavljaš, je pa to izbira."

Zupančičeva: Vojna in biznis

"Če se ozremo na začetek pandemije, je nastopila z nastopom nove vlade. Začela se je nekakšna vojaška demokracija, na drugi strani pa smo imeli slike zagorelih frajerjev, kako so dober biznis sklenili. Torej imeli smo vojno in biznis," pravi Klemenčičeva. Marsikaj je povzročilo ta razkol, istočasno pa se je covid popolnoma zlil v neko takšno razjedajočo spojino s to vlado in postalo je nerazločljivo. In ko ljudje začnejo enačiti protestiranje z ukrepom za protest vlade, pridemo v to nezavidljivo situacijo, ko drug drugega držimo za talca.

Svoboda, kot jo ima Danska

Podjed je dejal, da smo v Sloveniji zelo razglašeni, kot družba nismo uglašeni in potrebujemo nekaj, da nas spravi skupaj. Dober zgled so Danci, ki so se močno precepili in tako prišli do svobode.

Fafangel: Reset je možen

Svetovni rekorderji smo po okužbah v sedemdnevnem povprečju. Mario Fafangel je ob tem povedal, da to občuti kot svoj poraz in da gre za odgovornost vsakega od nas. Ali je možen "reset"? On meni, da je. Če bi lahko sam karkoli naredil, da bi razmere spremenil, bi. Tudi odstopil.

Pogled iz zakulisja

Zdravstvo na robu zloma

Novinarja Miha Drozg in Špela Bezjak sta v prispevku predstavila zgodbe ljudi s covidom-19 in spomnila, da se slovenski zdravstveni sistem že 20 mesecev lomi na eni točki: pri bolnišnični oskrbi covidnih bolnikov. Prikazala sta pretresljive posnetke z intenzivnih enot dveh slovenskih bolnišnic.

Kdo so nocojšnji gosti?

Voditeljici nocoj gostita zares ugledne goste z močnimi sporočili, ki gredo veliko širše in globlje od zdravstvene krize. To so epidemiolog Mario Fafangel, antropolog dr. Dan Podjed, uveljavljena filozofinja Alenka Zupančič in dolgoletna vodja protokola Ksenija Benedetti, pravnik, predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin in ekonomist dr. Mojmir Mrak.

Skupni projekt – prvič v zgodovini

Voditeljici Maja Sodja in Erika Žnidaršič bosta skupaj z gosti poskušali odgovoriti na vprašanja, o tem, zakaj smo se znašli na robu razpada zdravstvenega sistema, zakaj zmerjanja in obtoževanja postajajo del vsakdanje razprave. In o tem, kako naj iz te krize, ki je razgalila vse slabosti sistema in družbe, izidemo boljši, pametnejši, bolj povezani.

Oddaja Skupaj naprej

Pozdravljeni. Začenjamo s prenosom v živo oddaje Skupaj naprej. Gre za projekt, za katerega sta največji televizijski hiši v Sloveniji, POP TV in RTV Slovenija, združili moči in nosi enotno sporočilo – da smo vsi v istem čolnu.