1. julija je bila v uradnem listu objavljena sprememba uredbe glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela. S spremembo je vlada znižala prejemke zaposlenih v zasebnem sektorju, ki so imeli povračila stroškov prevoza urejena v višini dosedanje uredbe. Tako je na primer vsem tistim zaposlenim, ki nimajo možnosti javnega prevoza ali pa je prvo postajališče od njihovega bivališča oddaljeno več kot en kilometer, neobdavčeno povračilo stroškov v obliki kilometrine omejila na 0,13 evra na kilometer, medtem ko je bila dosedanja omejitev 0,18 evra na kilometer.
Za zaposlene, ki so imeli kilometrino doslej določeno v znesku, višjem od 0,13 evra, bo to izplačilo odslej obdavčeno, če pa je bila njihova kilometrina vezana na zgornjo višino vladne uredbe, se jim bo ta neposredno znižala. Kot pravijo sindikati, je sprememba nastopila "brez kakršnega koli obvestila, kaj šele predhodnega obvestila socialnih partnerjev oziroma razprave na ESS". Po njihovem mnenju sprememba uredbe grobo posega v pravice zaposlenih v zasebnem sektorju. "Namesto da bi vlada zneske po uredbi zvišala in na ta način uskladila z inflacijo v preteklih letih, jih je znižala," pravijo.
Prav tako je vlada s spremembo uredbe prikrajšala vse tiste zaposlene v zasebnem sektorju, ki dobivajo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini določenega odstotka cene javnega prevoza, ki je višji od 30 evrov, oziroma bodo za povračilo stroška celotne vozovnice odslej morali predložiti imensko mesečno vozovnico. "Še več, glede na zapis v uredbi utegne biti odslej obdavčeno vsako povračilo stroškov prevoza na delo, ki presega 30 evrov, kar torej pomeni poseg v pravice vseh delavcev, katerih povračilo stroškov prevoza presega ta znesek," so poudarili sindikati.
Sindikati vlado sicer že večkrat pozvali k spremembam
Sindikati so v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) vlado sicer že večkrat pozivali k obravnavi uredbe in prilagoditvi zneskov, ki jih uredba vsebuje. "Ker so pri številnih prejemkih zgornje višine, do katerih ti prejemki niso obdavčeni, opredeljene v nominalnih zneskih, bi bilo treba te obdobno usklajevati in pri tem upoštevati inflacijo ali gibanje cen goriv in podobno, da bi ti zneski ohranjali realno vrednost," so zapisali. A čeprav je Ministrstvo za finance na njihove pozive večkrat odgovorilo, da sprememba uredbe ni v načrtu, so jo zdaj nenadoma uvedli.
"Popolnoma nesprejemljivo je, da je vlada s spremembo uredbe enostransko, brez kakršnega koli socialnega dialoga neposredno posegla v pravice zaposlenih v zasebnem sektorju ter v njihove neto prejemke, hkrati pa je brez vnaprejšnjega opozorila posredno posegla tudi v kolektivne pogodbe, ki predstavljajo dvostranski dogovor med socialnimi partnerji, saj se te v veliki meri sklicujejo prav na vladno uredbo," so poudarili.
Sindikati so spomnili še, da je vlada v državni zbor vložila mini davčno reformo. "Sindikate ves čas obtožuje, da ji nasprotujemo, in se čudi, kako lahko nasprotujemo davčnim razbremenitvam, kar seveda ni res. V isti sapi pa z uredbo povsem po tihem dodatno obremeni povračila stroškov tako, da zaposleni prejmejo manj," so zapisali.
Vlado zato pozivajo, naj uredbo spremeni tako, da z njo ne bo posegala v ureditev povračila stroškov prevoza zaposlenih v zasebnem sektorju in v dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja o povračilu stroškov prevoza, hkrati pa začne socialni dialog o vsebini uredbe, v katerem bo doseženo soglasje o povišanju nominalnih zneskov, ki so že vrsto let zamrznjeni, in ne njihovem znižanju, kot se je zgodilo v sporni spremembi uredbe. Če spremembe ne bo, zahtevajo takojšen dodaten dvig plač v zasebnem sektorju, ki bo nadomestil neto razliko v zmanjšanih stroških prevoza na delo in z dela ter nov dogovor o povračilu stroškov prevoza na delo v javnem sektorju.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.