Zlato pravilo: omejevanje državljanov ali rešitev za prihodnje generacije?

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je proti umestitvi t. i. zlatega pravila, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine, v ustavo. Menijo namreč, da se želi s tem omejiti pravica ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, saj se večina pravic veže na javna sredstva. Predsednik zveze Dušan Semolič meni, da poleg tega, da so se parlamentarne stranke soglasno dogovorile za tovrstno spremembo ustave, ni mogoče spregledati sporočila predsednika vlade, da je treba ustavo spremeniti "tudi zato, da bi omejili voljo ljudi, da bi na referendumih odločali o zadevah, ki lahko vplivajo na državni proračun". Sprejetje ustavnega pravila bi namreč dalo ustavnemu sodišču podlago, da bi takšne referendume označilo kot protiustavne, pravi Semolič.

Politiki so tudi skrbno izbrali čas za takšno odločitev – ko ni opozicije in stranke upajo, da bodo postale del vladne garniture, meni Semolič in opozarja, da referendum o predlaganih spremembah ustave ni mogoč prek zbiranja 40.000 podpisov državljanov, ampak le prek poslancev.

Vlada oblikovala delovno skupino, Pahor se zaveda, da težav še ni konec

Premier Borut Pahor, ki opravlja le tekoče posle, pa je dejal, da bo pot do uvedbe ustavnih sprememb še trnova. Vodja delovne skupine za utemeljitev predloga ustavnih sprememb bo minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, njegov namestnik pa pravosodni minister Aleš Zalar. Slednji bo vodil tudi delo skupine pravnih strokovnjakov glede pravnih dilem.

Člani delovne skupine bodo še finančni minister Franc Križanič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, generalna sekretarka vlade Helena Kamnar in direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar. Pahor je zadovoljen, da je DZ danes ustanovil ustavno komisijo, ki je potrebna za začetek postopka o uresničitvi torkovega dogovora vrha parlamentarnih strank, da bodo v DZ vložile predlog ustavne spremembe, s katero bi v ustavi določili najvišjo dovoljeno višino javnega dolga.

Prepričan je, da bo tudi predsednik DZ Gregor Virant, ki bo komisijo vodil, predlagal svojo delovno skupino strokovnjakov za čim boljšo pripravo ustavnih sprememb. Premier ocenjuje, da je v pogajanjih o vsebini zlatega pravila pričakovati še mnogo različnih stališč in dilem, o čemer pričajo tudi podobni postopki v nekaterih drugih članicah evroobmočja.

Viratnt: Gre za dolgoročno rešitev

Virant meni, da bi bilo zlato pravilo dolgoročna rešitev, dobra za prihodnje generacije. Po njegovem mnenju bi morala biti zgornja dovoljena meja javne porabe pri 45 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). Virant, ki bo kot predsednik DZ vsaj zaenkrat predsedoval danes ustanovljeni ustavni komisiji za izvedbo postopka spremembe ustave z vnosom zlatega pravila omejitve zadolževanja, se za vnos omejitve javne porabe zavzema zaradi praktičnosti te rešitve.

Omogočala bi namreč, da država v letih gospodarske konjunkture znižuje dolg, v letih nizke rasti ali celo upada BDP pa bi se država lahko zadolževala. Virantovo mnenje je podobno tistemu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V zbornici opozarjajo, da za znižanje javnega dolga ne zadošča le njegova omejitev, ampak je treba nujno ob tem določiti še zgornjo mejo dopustne javne porabe. GZS predlaga mejo pri 42 odstotkih BDP.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pa meni, da gre zaradi pravila pričakovati, da tudi nova vlada ne bo imela velikega posluha za nove oblike zadolževanja, te omejitve pa bodo imele posledice tako na državni kot na občinski ravni zlasti glede spodbujanja novih investicij. "Gre za neki začaran krog, ki se ga seveda ne da rešiti samo s fiskalnim pravilom, ampak predvsem z vsebino, s strategijo, kako se izviti iz teh kriznih zagat," je nadaljeval Šoltes.

Zakaj se ne zapiše, da brezposelnost ne sme presegati petih odstotkov?

Zlato pravilo bi omejilo pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, ker se večina pravic veže na javna sredstva – socialne pravice, pravice iz zdravstva in pokojninskega sistema ter drugo. "Očitno se politiki bojijo ljudi," ocenjuje Semolič in dodaja, da bi ljudem pripadla le pravica, da gredo vsake štiri leta na volitve, tu pa bi se demokracija končala.

Semolič se sprašuje, zakaj se v ustavo ne zapiše, da brezposelnost ne sme porasti prek pet odstotkov ali da ljudje ne smejo pasti pod prag revščine.

V ZSSS menijo, da je mnogo bolj kot javni dolg usodna nelikvidnost in prezadolženost podjetij, prezadolženost bank in premajhno povpraševanje. Vse politike in socialne partnerje bi moralo po mnenju ZSSS združiti vprašanje, kaj storiti, da bi prišlo do novega investicijskega ciklusa in gospodarske rasti, ki bi dalo nova delovna mesta.

Po mnenju ZSSS bi se z zlatim pravilom v ustavi tudi drastično poslabšal položaj javnih uslužbencev, saj bi se lahko kadar koli posegalo v njihov položaj, vsako nasprotovanje pa bi se lahko štelo za protiustavno početje.

Kaj pa poročilo o tri leta starih ukrepih?

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je opozoril, da še vedno niso dobili podatkov o učinku 90 varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v letu 2008 in pozneje. Vlado so večkrat opozarjali na rezerve pri poteh v tujino, podjemnih in avtorskih pogodbah ter študentskem delu, izdatkih za blago in storitve, na nepreglednost postavk, kot so operativni stroški in povečan obseg dela.

Rezerve so po mnenju strokovne sodelavke ZSSS Andreje Poje na področju sive ekonomije, javnih naročil, vprašljiva je po njenem mnenju tudi finančna pomoč drugim državam, ker "vsi vemo, da tega denarja ne bomo več videli".

Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič je opozoril na novelo zakona o javnih financah, ki je del paketa šestih zakonov, ki jih je vlada prejšnji teden poslala v DZ, in sicer da omogoča izjeme od pravila o zadolževanju, ki bi bil po predlogu postavljen pri 48 odstotkih BDP. Tako bi se lahko proračun zadolžil za odplačilo glavnic državnega proračuna, ki bi zapadle v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih, država bi se lahko tudi zadolžila za posojila kreditnim institucijam in zagotavljala poroštva do treh milijard evrov za zadolžitev kreditnih institucij.