Hrvaška stran banalizira prisluškovalno afero. Bo napredek prineslo srečanje v Dubrovniku?

Premier Marjan Šarec je po koncu posebnega vrha EU o brexitu v Bruslju v povezavi s prisluškovalno afero glede arbitraže sporočil, da je hrvaškemu kolegu Andreju Plenkoviću "povedal, kaj nas moti". Povedal mu je, da v prihodnje od Hrvaške Slovenija pričakuje, da se vzdrži neevropskih dejanj in slabih praks, je povzel.

Šarec pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška nekoč resnično v prijateljskih odnosih, saj danes težko rečemo, da smo čisto prijatelji, ker imamo še nekaj odprtih vprašanj. "Ne pomeni pa to, kot so nekateri želeli prikazati, da mi ustvarjamo neke razmere in se nekaj gremo," je dejal.

"Mi smo kot suverena država izrazili nestrinjanje s takimi ravnanji. Pričakujemo, da bo arbitražna razsodba implementirana. To sem povedal Plenkoviću in je vzel na znanje," je pojasnil premier. Na vprašanje, kako se je odzval hrvaški premier, ki sicer zavrača vse očitke, je Šarec odgovoril: "Saj tudi meni ni nič priznal."

Hrvaški premier Plenković je danes v Bruslju potrdil, da sta se ob robu posebnega vrha Evropske unije o brexitu v Bruslju na kratko srečala s predsednikom slovenske vlade. Kot je povedal novinarjem, mu je ponovil, da si Hrvaška prizadeva za reševanje spora o meji v dvostranskih pogovorih. Na novinarsko vprašanje, ali sta se pogovarjala o kritikah Slovenije, ki Hrvaški očita nespoštovanje vladavine prava, je Plenković dejal, da pri tem "ni nič novega"

"Gre za stalno tezo. Želim si, da bi Hrvaška in Slovenija sedli za mizo in rešili probleme. Veselimo se, da premier Šarec danes prihaja v Dubrovnik na srečanje 16+1 in se bova znova malo pogovarjala," je izjavil Plenković.

Hrvaški premier je ocenil, da "ni velike drame", ko gre za slovenske obtožbe na račun hrvaške vlade in obveščevalne službe o poskusu pritiska na slovenske medije in prisluškovanje. "Kmalu bodo evropske volitve in vsak mora imeti kakšno majhno temo in pokazati, kako ščiti nacionalne interese," je dejal.

Kaj pa odziv predsednika Boruta Pahor?

In kam je v odmevni zgodbi "poniknil" slovenski predsednik Borut Pahor, sicer idejni oče arbitražnega postopka? 

Dober teden po izbruhu prisluškovalne afere, ki je razkrila hrvaški "modus operandi" glede arbitraže, idejni oče procesa zadeve ne komentira. "Meja med Slovenijo in Hrvaško je določena. Prej ali slej bo Hrvaška to sodbo upoštevala in meja bo tekla tam, kjer jo je določilo sodišče," se glasi predsednikovo načelno menenje o novih dimenzijah spora. 

Po neuradnih informacijah novinarskih kolegov oddaje 24UR se bo Pahor o tem jutri na štiri oči pogovarjal z direktorjem Sove Rajkom Kozmeljem. Medtem pa je po obisku obveščevalcev prav na predsednika države s prstom pokazal šef pristojne parlamentarne komisije Matej Tonin, češ da je južne sosede prehitro – še pred implementacijo arbitraže – pustil v EU.

Tonin je včeraj v oddaji 24UR ZVEČER na vprašanje, ali je po njegovem mnenju predsednik Pahor s takratnim podpisom naredil napako in nosi za to tudi politično odgovornost, odgovoril: "Vsekakor. Danes se to jasno kaže."

Bruselj afere ne želi komentirati

Kot smo že poročali, Bruselj afere ne želi komentirati. Kot so sporočili za STA, so sicer videli medijska poročila, vendar zadeve ne komentirajo, češ da gre za bilateralno vprašanje in da podrobnosti ne poznajo.

Kot je še sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije, ta v okviru svojih pristojnosti preko različnih pobud podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar pa so primarno članice odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami. Odgovor je enak tistemu, ki so ga posredovali dan prej ob vprašanju, kako komentirajo verbalno noto madžarske veleposlanice v Sloveniji zaradi naslovnice tednika Mladina, na kateri je bil upodobljen madžarski premier Viktor Orban.

Aktualno afero s prisluhi je včeraj v Bruslju skušal internacionalizirati tudi Šarec, a neuspešno. Ob prihodu na vrh v Bruslju je izpostavil, da ga žalosti mlačen odziv Evropske komisije na prisluškovalno afero v povezavi z arbitražo, saj da bi od komisije pričakoval poudarek, da je treba spoštovati vladavino prava in da so pritiski na medije nedopustni, še zlasti, če gre na pritiske iz sosednje države.

Nov dan, nova priložnost za srečanje

Imata pa premierja Šarec in Plenković v manj kot 24 urah že novo priložnost za pogovore na nocojšnji gala večerji v Dubrovniku kot uradnem začetku jutrišnjega srečanja voditeljev držav 16+1. Dvostransko srečanje premierjev sicer ni predvideno, a Plenkovič se, kot je dejal cinično v Bruslju, že veseli, da se bosta nocoj s Šarcem znova pogovarjala. Ali lahko v Dubrovniku pričakujemo kak napredek glede zbliževanja stališč? Kot so v današnji oddaji 24UR poročali naši novinarski kolegi, najbrž ne. Šarec je namreč že v Bruslju Plenkoviću povedal, kar je želel, zato prepričanih ta hip ne misli prepričevati, o dvostranskem reševanju mejnega spora, ki ga ves čas predlagajo Hrvati, pa se slovenska stran ne namerava pogovarjati. 

In če so v tej fazi pogovori s Hrvati končani, pa je Cerarjevo zunanje ministrstvo že včeraj po celotni mreži diplomatsko-konzularnih predstavništev – 55 slovenskim ambasadam po svetu oz. 350 slovenskim diplomatom – poslalo jasne smernice in navodila, kako naj v svojih nadaljnih pogovorih, še posebej z evropskimi partnerji, znova razlagajo ozadje arbitražne sage, torej kdo je iskal načine za izhod iz dogovora in zato prisluškoval ter da je arbitražno sodišče, ne glede na hrvaški enostranski izstop, vseeno dokončno razsodilo mejo, ki jo želi Slovenija v skladu s spoštovanjem mednarodnega prava in prava EU spoštovati, Hrvati pa ne.

Seveda ne moremo mimo dejstva, da je v celotni zgodbi o arbitraži usodno napako naredila tudi Slovenija, konkretno nekdanja slovenska agentka Simona Drenik in takratni slovenski arbiter Jernej Sekolec, ker sta se pogovarjala, čeprav se ne bi smela. Navkljub temu, da jima je, kot trdijo slovenski obveščevalci, dala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) jasne napotke v zvezi z varno komunikacijo, ki jih vsaj eden od njiju, če ne oba, kot kaže, ni upošteval. 

Razen tega, da sta oba odstopila, ne takrat niti v nadaljevanju za ta usodni fiasko ni odgovarjal nihče. Poleg tega je Nacionalni preiskovalni urad, ki je dolgo taval v temi, predlani preiskavo zaključil z ugotovitvijo, da ne pri Drenikovi ne pri Sekolcu niso našli dokazov za storitev kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali nevestnega dela v službi.

Erjavec: Prav bi bilo, da Knovs zasliši tako Drenikovo kot Sekolca

Bo pa preiskavo zdaj obudila parlamentarna Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Zaslišali bodo vse, ki so takrat tako ali drugače v arbitraži sodelovali. Vabilo Simoni Drenik na zaslišanje je bilo poslano danes, kmalu ga lahko pričakuje tudi Jernej Sekolec, ki trenutno dela kot arbiter stalne arbitraže pri gospodarski zbornici. Nedvomno bo na zaslišanje vabljen tudi nekdanji zunanji minister Karl Erjavec, nekdanja agentka zunanjega ministrstva Mirjam Škrk, ki je Drenikovo po njenem odstopu nadomestila, pa skorajda vsi bivši direktorji Sove, ki so v arbitraži sodelovali, od Andreja Rupnika do Zorana Klemenčiča. Ključen namen te parlamentarne preiskave bo izvedeti, zakaj sta Drenikova in Sekolec komunicirala tako, kot sta, zakaj, če to drži, nista sprejela vseh navodil Sove. 
Če bo pri komerkoli ugotovljena malomarnost, se po besedah predsednika komisije 
Tonina, pričakuje, da bodo vsi, ki so ogrozili arbitražo, končno tudi odgovarjali.

Odločitev komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb glede tega, da obudi preiskavo slovenske agentke v arbitraži Drenikove zaradi prisluhov v pogovoru z arbitrom Sekolcem, pa je danes komentiral tudi nekdanji zunanji in zdaj obrambni minister Karl Erjavec. Prav bi bilo, da zaslišijo tudi Sekolca, meni Erjavec, ki tudi sam pričakuje vabilo komisije. Zdi se mu prav, da se razjasni, zakaj je sploh prišlo do pogovorov med Drenikovo in Sekolcem. Ponovno je zatrdil, da je ministrstvo za zunanje zadeve sprejelo vse potrebne ukrepe glede varnosti in zaščite komunikacije, Sova pa je člane projektne skupine in druge v arbitražnem postopku poučila, kako naj delujejo. Zato mu ni razumljivo, zakaj je prišlo do prisluškovalne afere.

"Očitki, da ministrstvo ni poskrbelo za varno komunikacijo med arbitrom in agentko, so nesprejemljivi, saj arbiter ne bi smel z nikomer komunicirati, zlasti pa ne s strankami v postopku," je poudaril Erjavec. Če bo sam povabljen pred komisijo, se bo odzval, je napovedal, a dodal, da kaj več od tega, kar je že večkrat povedal javnosti, ne bo mogel.