Kot je dejal eden od prisotnih, se je ob 21. uri pred poslopjem državnega zbora večina zbrala zaradi kratkega sporočila, ki so ga prejeli na mobilni telefon. "Tukaj smo se zbrali, da pokažemo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja s pravno državo," je povedal Darko Štrajn, sicer predsednik Liberalne akademije.
Kot najpomembnejši povod za zborovanje je eden izmed navzočih izpostavil "ravnanje vlade, ki je dala legitimnost eksplicitnemu rasizmu in namesto da bi ga kaznovala, kaznovala Rome in jih preselila v Postojno, s čimer je ne samo kršila nekaj členov lastne ustave, ampak dala tudi zelo jasno sporočilo ljudem, ki podobno razmišljajo kot rasistični krajani".
Romi začasno v Postojni
Predstavnik ambruških Romov Mirko Strojan je po današnjem sestanku z ministrom za šolstvo in šport ter predsednikom vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milanom Zverom dejal, da bodo naslednje tri tedne ostali v Nastanitvenem centru Postojna. Zver pa je zatrdil, da bodo že danes izboljšali življenjske razmere, saj jim bodo prinesli radiatorje, dvakrat dnevno jim bodo zagotovili hrano, pripravljajo pa tudi organizirano tuširanje, je še dejal Zver.
Strojan je med drugim pojasnil, da bo v postojnskem nastanitvenem centru, kjer je trenutno 25 ambruških Romov, najteže zdržala mati, ker je srčna bolnica. Čeprav je še pred sestankom z Zverom dejal, da bodo Postojno zapustili še danes, je kasneje zatrdil, da bodo te tri tedne ostali. Če pa dogovorjeno ne bo uresničeno, se bodo po treh tednih vrnili v občino Ivančna Gorica. Strojan je tudi povedal, da je že včeraj nekaj Romov zapustilo center.
Zver je pojasnil, da bodo za pet šoloobveznih otrok poskušali organizirati šolo v nastanitvenem centru, tako da ne bo kršena pravica do izobraževanja. Ob prihodu je ministrova ekipa otrokom prinesla nekaj učil in igrač, v četrtek pa bo po besedah Zvera Rome obiskala še direktorica zavoda za šolstvo Natalija Komljanc, s katero bodo poskušali najti način, kako prebroditi te tri tedne.
Predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti je tudi pojasnil, da trajna lokacija zaenkrat še ni znana, verjetno pa bo prvi sestanek na to temo potekal že danes. Kot je še zatrdil, se bodo poskušali z Romi dogovoriti tako, da bodo tudi oni zadovoljni. Seveda pa bo pri iskanju lokacije zanje moralo aktivno sodelovati tudi ministrstvo za okolje in prostor.
Zver zavrača očitke varuha
Očitke varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki je izselitev Romov iz Ambrusa označil kot konec pravne države, Zver zavrača. Kot pojasnjuje, je država v tem konfliktu poskušala storiti vse, da bi ljudem zagotovila najvišjo stopnjo varnosti, istočasno pa je pristopila k trajnemu reševanju problematike. Menil je, da so ravnali odgovorno.
Zver je med drugim izrazil željo, da bi bil krovni zakon o romski skupnosti čim prej sprejet. "Tako bomo edina država, ki bo z zakonom reševala romsko problematiko. Mislim, da bomo, tako kot ostalim manjšinam, zagotovili visoke standarde in varovanje človekovih pravic tudi za romsko skupnost".
Zver je tudi prepričan, da slovenska država že sedaj daje "ogromno sredstev za reševanje te problematike", obenem pa dejal, da bo morala država bolj odločno nastopati proti akterjem, ki privedejo do tovrstnih situacij.
Minister Zver se je med današnjim obiskom Postojne na kratko srečal tudi z županom Jernejem Verbičem, s katerim sta se po njegovih besedah dogovorila za konstruktivno sodelovanje. Verbič je med drugim dejal, da se je občina Postojna v minulih letih pokazala kot zelo humana občina, zato ob začasni nastanitvi občani niso vznemirjeni, saj so tega vajeni.
Je država ravnala zakonito?
Sporazum, ki je dosežen pod prisilo in grožnjo z linčem, v resnici ni sporazum, zato je preselitev Romov nezakonita, je prepričan varuh človekovih pravic.
»Predvsem pa država ne more kaznovati skupine ljudi za morebitne prekrške ali kazniva dejanja posameznika. Otroci in dojenčki prav gotovo niso zagrešili kaznivih dejanj, pa so bili kljub temu kazensko prestavljeni. Mene to žal spominja na neke druge čase, ko so ljudi preseljevali v taborišča,« je izjavil Hanžek, ki bo o dogajanju obvestil Svet Evrope.
»Preselitev je bila napaka, policija bi morala Rome zaščititi na licu mesta. Tam bi morali ostati. Zaradi mene bi jih nato čez tri tedne preselili, ali sporazumno ali z odločbo sodišča ali na kakršen koli drug način, ki pomeni funkcioniranje pravne države, če je ta problem z vodo res tako resen, kot pravijo,« je še dodal Hanžek.
Če je selitev potekala sporazumno in če je romska skupnost sama odšla iz enega kraja v drugega - pa četudi s policijskim spremstvom - je zadeva zakonita, pa pravi dr. Erik Kerševan s pravne fakultete. »Sporazum je lahko nastal v čudnih okoliščinah in pod pritiskom, toda ne glede na motiv za ta sporazum, če je bil sporazum, policija ni mogla kršiti zakona, saj so osebe odšle prostovoljno,« razlaga Kerševan.
Romi nezadovoljni
Romi so se sicer v nekdanji postojnski begunski center začasno preselili po posredovanju ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja v sporu s krajani Ambrusa, ki so nasprotovali njihovi vrnitvi iz gozda v romsko naselje Dečja vas pri Ambrusu. Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, naj bi Rome v Postojni naselili za dva do tri tedne, v tem času pa bi našli trajnejšo rešitev. Sedanje romsko naselje pa naj bi bilo neprimerno predvsem zato, ker se nahaja na vodovarstvenem območju.
Medtem ko so krajani Ambrusa s preselitvijo Romov zadovoljni, pa predstavniki romske skupnosti nad takšno rešitvijo niso navdušeni. Predsednik novomeškega romskega društva in tamkajšnji novi romski svetnik Zoran Grm je denimo izrazil bojazen, da se bo takšen vzorec ravnanja z Romi pojavil še kje drugje v Sloveniji. Poleg tega pa po njegovi oceni prostori niso primerni za bivanje, zato meni, da bo morala država hitro najti trajnejšo rešitev za njihovo nastanitev.
V postojnskem nastanitvenem centru, ki je sicer v zapiranju, biva tudi 15 nekdanjih beguncev iz Bosne in Hercegovine. Vodja Sektorja za integracijo beguncev in tujcev na notranjem ministrstvu Jurij Zaletel pa je o bivalnih razmerah v centru povedal, da ima center tekočo vodo in sanitarije, vendar pa tople vode ni, zato se dogovarjajo, da bi se Romi lahko dvakrat do trikrat tedensko tuširali v bližnjem Centru za tujce v Velikem Otoku. Ker center ni ogrevan, se dogovarjajo tudi za namestitev električnih radiatorjev.
'Treba je stremeti k spoštovanju različnosti'
Predsednik republike Janez Drnovšek meni, da je v zvezi z zadnjimi dogodki z Romi treba stremeti k spoštovanju različnosti, ki jih na eni strani narekuje način življenja Romov, na drugi strani pa način življenja ostalih krajanov, je zapisano na spletni strani predsednika republike. Socializacija in asimilacija Romov sta proces, pri katerem lahko pomembno vlogo za njihovo vključevanje v družbeno okolje odigrajo prav krajani.
Glede na začasno nastanitev Romov v Nastanitvenem centru Postojna predsednik republike sicer pričakuje, da bodo vlada oz. pristojni ministri izpolnili obljube in v najkrajšem možnem času, največ treh tednih, našli trajno in ustrezno rešitev za njihovo bivanje.
Kot je še zapisal Drnovšek, stopnjevanje napetosti na obeh straneh ne prispeva k trajni rešitvi, zato bi se kazalo zgledovati po tistih primerih in občinah, na primer v Prekmurju, kjer je sožitje vzpostavljeno. Položaj Romov je potrebno čim prej dolgoročno rešiti povsod v Sloveniji tako, da bo skladen z mednarodnimi ustavnimi načeli o spoštovanju človekovih pravic.
ŠKUC-LL in AIS kritična
Sicer pa je včeraj med 21. in 23. uro pred parlamentom potekalo zborovanje v podporo Romov. V lezbični sekciji ŠKUC-LL tudi ostro nasprotujejo ukrepom vlade v zvezi s pregonom skupine dolenjskih Romov, ki so postali begunci v lastni državi. Protestirajo pa tudi proti nepripravljenosti predstavnikov države, da v okviru ustavnih zagotovil, nacionalnega in mednarodnega prava in temeljnih civilizacijskih norm zagotovijo red in zakonitost, so danes sporočili iz omenjene sekcije.
"Obsojamo javni linč, vaške straže, pobesnelo množico več sto krajanov in krajank, ki jurišajo na majhno skupino Romov," so zapisali. "Država je popustila pred neciviliziranimi zahtevami, grožnjami in fizično silo krajank in krajanov Ambrusa ter nemočno skupino Romov z njihovih domov izgnala v rezervat v Postojno. Tako so Romi postali begunci v lastni državi."
Predstavniki države eklatantno kršijo človekove pravice Romov, so zapisali v omenjeni sekciji. Po njihovem mnenju so ukrepi države v nasprotju z več členi ustave, med drugim s členi o enakosti pred zakonom, svobodi gibanja, osebnem dostojanstvu in varnosti ter členom o nedotakljivosti stanovanja.
"Pregon proti Romom iz Dečje vasi lahko razumemo zgolj kot nadaljevanje slovenske kristalne noči, ki se je začela z izbrisanimi. Nočemo živeti v državi, ki s svojo podporo rasizmu pregreva sovraštvo in najbolj nizkotne nacionalistične strasti!" so še navedli v lezbični sekciji ŠKUC-LL.
AIS: Država si zatiska oči
V nevladni organizaciji za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) tudi menijo, da preselitev Romov pomeni zatiskanje oči pred resničnim problemom. Rome je treba vključiti v večinsko družbo, tega pa preselitev ne bo zagotovila, je danes začasno preselitev Romov iz Ambrusa v postojnski nastanitveni center komentiral Blaž Kovač iz AIS.
AIS sicer ni bila uradno seznanjena s problematiko Romov v Ambrusu, vendar pa je Kovač opozoril, da je treba Rome vključiti v večinsko družbo, kar pa ni mogoče doseči s preselitvijo. Ta ne bo pripeljala do rešitve in vključitve Romov v družbo, je še dejal in poudaril, da na Dolenjskem očitno živita dve družbi ena mimo druge.
Tudi na Mirovnem inštitutu v Ljubljani opozarjajo, da je selitev ene skupine ljudi mimo njihove volje z namenom, da bi ugodili drugi skupini ljudi, nesprejemljiva. Potrebni so drugačni ukrepi, katerih sporočilo bo, da so Romi enakopravni z vsemi drugimi, je dejala Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta. Po njenih besedah so potrebni drugačni ukrepi, ki bodo tako na konkretni kot simbolni ravni sporočali, da so Romi enakopravni z vsemi drugimi državljani in da je njihov dom vreden enako kot dom kogar koli drugega, je poudarila.
Petkovičeva se sprašuje, ali bi si minister za notranje zadeve Dragutin Mate pri reševanju medsosedskih sporov upal preseliti pripadnike katere koli druge etnične skupine. Zanesljivo je odgovor ne, meni Petkovičeva.
Podobnik: Romi so izzivali onesnaženje vodnega vira
Po pojasnilih notranjega ministrstva naj bi bilo romsko naselje Dečja vas pri Ambrusu neprimerno za bivanje predvsem zato, ker se nahaja na vodovarstvenem območju. Gre za pomembno vodno zajetje za potencialno od 6000 do 8000 prebivalcev Suhe krajine, Romi pa so s svojim ravnanjem "občasno dobesedno izzivali onesnaženje vodnega vira", je ob današnjem obisku v Kanalu ob Soči povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
"Nobeden od domačinov v bližini zajetja ne more dobiti gradbenega dovoljenja, istočasno pa je tam živela romska skupnost, ki je občasno s svojimi dejavnostmi dobesedno izzivala onesnaženja vodnega vira," je pojasnil Podobnik, sicer po tudi član delovne skupine za reševanje romske problematike. Poudaril je, da "moramo biti enaki do vseh".
Na vprašanje, kakšne so bile potencialno nevarne dejavnosti Romov, je Podobnik odgovoril, da "smo dobili podatke, da so nad vodnimi zajetjem zažigali avtomobile, celo manjše avtobuse in neodgovorno ravnali z akumulatorji. Gre za tipično dejavnost, ki je potencialno nevarna za vodni vir". Dodal je, da so bili Romi opozorjeni, da tega ne smejo početi, ob tem pa je po njegovih besedah sanitarni inšpektor že pred desetletjem lokacijo romskega naselje pri Ambrusu zaradi bližine vodnega zajetja "jasno" opredelil kot "neprimerno za bivanje".
V zvezi z morebitno ugotovljeno onesnaženostjo vodnega vira je Podobnik povedal, da "po podatkih, ki jih imam, kvaliteta vodnega vira v zadnjem obdobju ni bila bistveno poslabšana". Po njegovih besedah bo grosupeljska komunala, ki upravlja z vodnim virom, ponovno preverila podatke o onesnaženosti, saj "smo dolžni ravnati preventivno", je poudaril.
Na vprašanje, zakaj je država reagirala šele sedaj, je okoljski minister pojasnil, da s strani občine Ivančna Gorica v njegovem mandatu ni dobil nobenega dopisa za konkretno reševanje tamkajšnje romske problematike. "Občina pa je vezni člen med državo in ljudmi," je izpostavil.
Težave romskih skupnosti bi po ministrovih besedah lahko rešili tudi tako, da bi jim zagotovili ustrezna zemljišča, najbolje v državni lasti.
