Prevetritev predmetnika osnovnih šol: več ur za šport in tuje jezike

Današnjo javno razpravo je organizirala delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki je začela delo januarja. V enem letu naj bi pripravili program razvoja vzgoje in izobraževanja, akcijskemu načrtu pa bo za nekatere dogovorjene rešitve, denimo spremembo predmetnika, sledila tudi sprememba zakonodaje, je predstavil vodja skupine Janez Vogrinc, sicer dekan ljubljanske Pedagoške fakultete.

Obenem potekajo še drugi procesi, med njimi kurikularna reforma, prav tako pa se je končala javna razprava o spremembi zakona o osnovni šoli, ki denimo že uvaja prvi tuji jezik v prvi in drugi tuji jezik v 7. razred, je pojasnil Vogrinc.

Vodja delovne skupine za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030 pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Karmen Pižorn je glede učenja tujih jezikov izpostavila, da ima večjezičnost pozitivne učinke na kognitivnem področju, denimo mentalni fleksibilnosti, ter na družbeno-kulturnem področju. Poudarila je, da je jezikovna učljivost pri otrocih velika, da pa je pomembno, da poučevanje tujih jezikov ne temelji na slovnici.

Kot je dejala Silva Bratož z Univerze na Primorskem, 93 odstotkov učencev že obiskuje prvi tuji jezik v 1. razredu kot izbirni predmet, zato z organizacijskega vidika ne bi bila težava, če bi bil obvezen. 

Glede drugega tujega jezika pa je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda dejal, da bi bil ta sicer obvezen, a drugačen od prvega. Če nekdo ne bi dosegal minimalnih standardov, ne bi bil ocenjen in tudi ne bi vplivalo na vpis v srednjo šolo, je poudaril in izpostavil drugo plat, to je, da učencem nudijo brezplačno izobraževanje v tujem jeziku, kar si sicer lahko privoščijo premožnejši. Napaka pa bi bila, da denimo Romi in drugi, ki govorijo svoj jezik, ne bi imeli drugega tujega jezika, saj so tudi med njimi zelo sposobni, je dejal v izjavi za medije. Glede drugih predlogov iz novele pa po ministrovih besedah ni dilem, imajo konsenz denimo o nacionalnem preverjanju znanja in razširjenem programu.

Premalo gibanja, pomen digitalne pismenosti

Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport pa je izpostavil, da imajo otroci danes bistveno manj gibanja, saj se je njihov življenjski slog doma tako zelo spremenil, da nimajo več možnosti razviti bioloških kapacitet, ker se ne gibajo dovolj. Obveznih športnih vsebin je tako po njegovem prepričanju še posebej v zadnjih razredih osnovne šole premalo. Dodatna ura bi po njegovih besedah omogočila tudi, da bi športne aktivnosti v večji meri izvajali zunaj. Starc je pozval tudi k skupnemu poučevanju razrednih učiteljev in športnih pedagogov v prvem triletju.

V razpravi je Vesna Štemberger s pedagoške fakultete poudarila, da gibanje ne sme biti rezervirano samo za privilegirane skupine. Po njenih besedah pa je možnosti za vključevanje gibanja v vzgojno-izobraževalni proces več, denimo tudi z minuto za zdravje, aktivnimi odmori in poukom na prostem.

Jože Rugelj z ljubljanske Pedagoške fakultete pa je izpostavil pomen digitalne pismenosti. Izrazil je razočaranje, ker se po dosedanjem predlogu zakonskih sprememb brišejo neobvezni izbirni predmeti, obvezni izbirni predmet računalništva, ki je zastarel, pa se ne prenavlja. Po njegovi oceni je nesprejemljivo, da se digitalne kompetence postavijo v skupne cilje in razpršijo v druge predmete.

Digitalne kompetence po njegovih besedah niso samo množica veščin, ki se jih da mimogrede naučiti, za smiselno uporabo digitalnih tehnologij je potrebno ustrezno znanje z različnih področij računalništva. Pri nas pa je mogoče, da nekdo konča osnovnošolsko izobraževanje, ne da bi dobil znanje s področja digitalne pismenosti, je dejal Rugelj.

Svoja stališča je v razpravi predstavila tudi predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih, ki se je zavzela za večjezičnost, a opozorila, da je to za nekatere preveč, zato je boljša obstoječa rešitev, ki omogoča izbirnost pri tujih jezikih v zadnjem triletju. Glede digitalnih kompetenc je pozvala k uporabnosti tovrstnega predmeta, ne pa da se četrtošolci "na pamet učijo definicijo algoritma". Pozdravila pa je predlog za več športa v osnovni šoli.