Poslanci o razmejitvi zdravstva: komu bo onemogočeno delo pri zasebnikih?

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma poudarila, da predlog novele predstavlja enega temeljnih zdravstvenih zakonov. "Ocenjujemo, da je sprejem tega zakona nujen za ohranitev javne mreže ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njegovi zakonski okvir ne zadoščajo več," je poudarila.

Poslanci so razpravljali o dopolnilih k predlogu zakona. Številna nasprotujoča si stališča je bilo med drugim slišati o določilu, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Določilo so v predlog vnesli koalicijski poslanci na seji odbora DZ za zdravstvo. Prevolnik Ruplova in finančni minister Klemen Boštjančič sta poslance v ponedeljek pozvala, naj premislijo o predvideni neprofitnosti koncesionarjev. Opozorila sta na bojazen, da rešitev ne bi dosegla namena in bi bila lahko predmet ustavne presoje.

S stališčem ministrov se je strinjal tudi poslanec Svobode Miroslav Gregorič: "Koncesionarje imamo tudi med lekarnarji, veterinarji, nekaterimi vrtci, nekaterimi domovi za starejše, notarji, pa tudi servisi za tehnične preglede motornih vozil. Ali bomo tudi tem prepovedali ustvarjati dobiček?"

Poslanka Svobode Lucija Tacer pa je pojasnila, da koncesionarji v zdravstvu in v lekarniški dejavnosti niso primerljivi, saj slednji nimajo možnosti opravljanja dejavnosti kot zasebniki. Glede očitkov o potencialni neustavnosti določila pa je poudarila, da so člen obrazložili na osmih straneh in nanizali argumente v prid neprofitnosti koncesionarjev.

Poslanec Svobode Uroš Brežan je spomnil na dogajanje v Tolminu, kjer imajo težave z zagotavljanjem nujne medicinske pomoči. "Zdi se mi, da bi morali vedno in vsi imeti pred sabo tisto, kar ta sistem zagotavlja, se pravi zdravje ljudi. In s tega vidika imam pri današnji razpravi in pri tem zakonu na koncu samo en velik vprašaj," je dejal.

V SDS in NSi predlogu novele nasprotujejo

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je dejala, da je predlog novele, ki ga je označila za popolnoma ideološkega, nehala brati, ko so bili vloženi že tretji popravki dopolnil, kar je označila za absurd. Po njenem mnenju v zdravstvu glavni problem ni "dvoživkarstvo", pač pa neracionalna poraba denarja in netransparentno oziroma slabo vodenje javnih zdravstvenih zavodov.

"Ukinjate oziroma rušite še tisto, kar drži določene zdravnike, da delajo v javnem sektorju," je očitala koaliciji. Posledice bodo vidne čez leto dni ali kasneje, ko bo na oblasti druga vlada, trenutna pa ne bo prevzela odgovornosti, je dodala.

Poslanka NSi Iva Dimic pa je med drugim opozorila, da bi predlog čakalne dobe še podaljšal. Komentirala je tudi pismo ministrov in izrazila začudenje, da je zdravstvena ministrica prisotna na seji. "Pričakujem, da, če si kot minister povožen od lastne poslanske skupine, odstopiš," je dejala. Ob tem je napovedala podporo predlogu dopolnila, ki so ga vložili poslanci SD. Dopolnilo je za ustrezno označila tudi Godčeva.

Poslanci SD želijo z njim med izvajalci javne zdravstvene službe ohraniti tudi zavode, katerih država ni neposredni ustanovitelj, je povedal poslanec SD Predrag Baković. Tako bi v javno zdravstveno mrežo vključili tudi kapacitete Železniškega zdravstvenega doma, ki je v lasti državnih Slovenskih železnic.

'Ne bi se smelo vse gledati skozi profit in dobiček'

V SD predlog novele sicer podpirajo. Opozorila o odhodih zdravnikov v zasebništvo so podcenjujoča, je dejala poslanka Meira Hot. Zdravniki so osebe z empatijo in humanostjo, zato pa še toliko večjo družbeno odgovornost. "Ne bi se smelo vse gledati skozi profit in dobiček, ampak skozi, kot so lepo povedali, bolnika," je dejala.

Prav tako predlog novele podpirajo tudi v Levici. Razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva in krepitev javnega zdravstvenega sistema je zanje namreč ključno, je poudarila poslanka Nataša Sukič. "V oči zelo bode preobrazba zdravniških cehovskih organizacij iz nekdaj strokovnih združenj v praktično enoznačna lobistična združenja," je povedala.

Argumente Levice je Sukičeva nanizala v svojem postopkovnem predlogu. Ves čas, predviden za razpravo poslancev Levice, je namreč porabil Miha Kordiš, ki je še vedno del poslanske skupine, iz stranke pa so ga izključili. "Prosili smo ga, da tega ne naredi, pa se je odločil, da te prošnje ne bo upošteval," je medijem pojasnil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. To se je po njegovih besedah v parlamentarni praksi verjetno zgodilo prvič. Pričakuje, da bo Kordiš po izključitvi iz stranke izstopil iz poslanske skupine.

Poslanci bodo glasovanje o predlogu novele zakona predvidoma opravili v petek. Zaradi številnih vloženih dopolnil se sicer lahko zgodi, da končne odločitve v skladu s poslovnikom DZ v petek še ne bo in bo potrebna tretja obravnava.

Fides: Predlog zdravstvo razkraja in ne rešuje

Dan pred glasovanjem tudi v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov opozarjajo, da predlog sprememb zdravstvo razkraja in ne rešuje. Poslance pozivajo, naj zakona ne podprejo in "s tem končajo eksperimentiranje z zdravjem ljudi". 

O pozivih Boštjančiča in Prevolnik Ruplove so dejali, da je zaskrbljujoče, da o zakonih niso enotni tudi vsi v vladi. "Gre za očiten znak, da niti v vrhu vlade niso prepričani o posledicah predloga sprememb zakona, ki naj bi predstavljal zdravstveno reformo. Po več kot pol leta ignoriranja opozoril stroke zdaj tudi ministri ugotavljajo, da novela ne prinaša rešitev, ampak ustvarja nova tveganja. Stališče predsednice parlamentarnega odbora za zdravstvo, da bo na koncu Ustavno sodišče določilo meje tega zakona, je skrajno neodgovorno," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je na neprimernost novele opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. 

Na poslanskih mizah bosta danes še vladni predlog novele zakona o zdravilih in predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga v DZ vložili v SDS. Prva od novel bi uskladila zakonodajo s pravom EU, zagotovila podlago za financiranje in preskrbo z zdravili v izjemnih razmerah in uredila področje uradnih kontrol kakovosti učinkovin za varovanje javnega zdravja. Z drugo od omenjenih novel pa v SDS predlagajo ukinitev načrtovanega prispevka za dolgotrajno oskrbo.