Zdravniki posvarili pred posledicami novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Bojana Beović je v izjavi za medije opozorila, da bodo nekatere dejavnosti v primeru sprejetja novele otežene. Za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu v javni mreži bi bil namreč posameznik odvisen tudi od tega, ali njegov matični delodajalec v celoti izpolnjuje program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A posameznik na organizacijo dela v zavodu nima vpliva, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

"Poleg tega opozarjamo na nekatere manjše stroke, kjer je že sedaj zdravnikov zelo malo. Po drugi strani pa so to stroke, ki v svojem bistvu delajo tudi v zasebnem zdravstvu, ker gre pač za take vrste zdravstvene storitve," je pojasnila. V naštetih strokah se bodo morali zdravniki odločiti, kje bodo delali.

Ogrožene so dermatologija, oftalmologija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, maksilofacialna kirurgija, gastroenterologija, ortopedija in druge stroke, so zdravniki zapisali v pismu, ki ga je STA pridobila neuradno. Od 11 specialistov maksilofacialne kirurgije in devetih specialistov plastične in rekonstruktivne medicine v največji slovenski bolnišnici, ljubljanskem kliničnem centru, jih je polovica že danes prepričanih, da bodo ob uveljavitvi zakona zapustili javni zavod, so v pismu opozorili zdravniki.

"Na enem od večjih dermatoloških oddelkov je svoj odhod po sprejetju novele napovedalo vsaj šest specialistov, v eni izmed regijskih bolnišnic je ta oddelek že zdaj tik pred zaprtjem, saj imajo le še dva specialista za celotno ustanovo, oddelek za očesno patologijo pa so zaradi pomanjkanja kadra že zaprli. Svoj odhod iz ene izmed regijskih bolnišnic so napovedali vsi plastični kirurgi, iz druge skoraj polovica specialistov, v enem od kliničnih centrov pa tretjina," v pismu svarijo zdravniki.

V odgovoru na novinarsko vprašanje, koliko zdravnikov bi ob sprejetju novele zapustilo javni sistem, je Beovićeva spomnila na anketo, ki so na zbornici med zdravniki opravili jeseni. Ta je pokazala, da v drugi javni ustanovi ali pri koncesionarju dela 40 odstotkov zdravnikov. Med njimi jih je 15 odstotkov napovedalo, da bodo morali svojega "delnega" delodajalca v primeru sprejema novele zapustiti.

"Morda je bilo to odgovorjeno v nekem afektu, lahko da je teh zdravnikov samo polovica od teh, ki so se izjasnili v tej smeri, ampak to lahko za posamezne stroke predstavlja kar zelo zelo veliko težavo," je opozorila.

Slovenski zdravstveni sistem je namreč v veliki meri odvisen od dodatnega dela, tudi dodatnega dela zdravnikov pri drugih, bodisi zasebnih bodisi državnih delodajalcih v javnem zdravstvenem sistemu, je pojasnila. To delo po njenih besedah vzdržuje številne specialistične ambulante po Sloveniji, tudi zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Prevolnik Ruplova: Področja ne moremo pustiti neurejenega

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel po svarilih zdravnikov o posledicah predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo, poudarja, da področja ne morejo pustiti neurejenega. V javnem zdravstvu namreč ni dovolj zaposlenih za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, je poudarila.

Opozorila o odhodih zdravnikov zaradi uveljavitve predloga novele na ministrstvu jemljejo resno, je ob robu seje DZ medijem povedala ministrica za zdravje. A ob tem vztraja, da mora biti področje urejeno zakonito, ker "se dogajajo napotitve iz javnega v zasebni sektor, kar vemo vsi že dolga leta".

Predlog novele bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, ob tem pa tudi zaostril pogoje za pridobitev soglasja za delo pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju. Ministrica je napovedala, da bo prehodno obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko zdravniki in direktorji v zdravstvu prilagodili.

"Istočasno pa smo tudi v ta namen poskrbeli za določbo, da se lahko vrhunski strokovnjaki, ki delajo v zasebnem sektorju, vračajo in zaposlijo v javnih zdravstvenih zavodih," je pojasnila.

Od direktorjev javnih zdravstvenih zavodov ministrica za zdaj še ni prejela opozoril pred odhodi zdravnikov iz javnega sistema. To bo direktorje povprašala na aprilskem sestanku.