Ali se dodatna zdravstvena zavarovanja (sploh) splačajo?

'Mesečni znesek je pri meni okoli 40 evrov'

Bogdana Herman je 77 letna upokojenka, glasna zagovornica javnega zdravstvenega sistema. Zaradi starosti, spola in dejstva, da živi sama, spada v skupino (naj)bolj ogroženih ljudi. Dobro skrbi zase, pazi na svoje zdravje, občutek varnosti, pravi, pa je na stara leta vse bolj ogrožen in zato izjemno pomemben. Zaradi negotovosti, ki se verjetno pri mnogih najbolj odraža skozi dolge, pogosto predolge čakalne vrste in dobe v državnih bolnišnicah, se je Herman odločila za eno od oblik dodatnega zdravstvenega zavarovanja. "Mesečni znesek je pri meni okoli 40 evrov," razlaga za 24ur Fokus. In kaj dobi za ta denar? 

Kaj imamo bolniki od ukinitve dopolnilnega zavarovanja?

Dodatna zdravstvena zavarovanja so pospešek dobila po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, ki ga je vlada Roberta Goloba ukinila 31.12.2023. Od takrat vsi zaposleni in upokojenci plačujemo obvezni zdravstveni prispevek, ki se je s prvotnih 35 evrov ta mesec dvignil na 37,17 evra. Ekonomist Marko Jaklič na naše vprašanje, kakšna je bila odločitev o  ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v političnem in kakšna v družbenem kontekstu, odgovarja: "Do neke mere je bila všečna pa tudi ne, zdaj smo vsi obvezni to plačevati, plačujemo po degresivni lestvici, torej tisti, ki zaslužijo ali zaslužimo več, plačujemo relativno manj tudi upoštevaje vse dohodninske obveznosti. Torej na prvi pogled všečna, ker bomo vzeli dobiček v narekovajih zasebnim zavarovalnicam." Jakličevo mnenje deli tudi sindikalistka in predsednica Upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Irena Ilešič Čujovič. Vprašali smo jo, ali je pričakovala, da bomo bolniki od ukinitve imeli več?

Kdo vse trži dodatna zdravstvena zavarovanja?

Na slovenskem trgu dodatna zdravstvena zavarovanja poleg Vzajemne, ki je z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja izgubila največ, ponujajo še Zavarovalnica Triglav in Sava Re, obe sta v delni državni lasti. Slednja je leta 2020 kupila življensko zavarovalnico Vito, ki prav tako ponuja zavarovanja za specialistične preglede, nezgode in bolezni. Razen Vzajemne pred kamero za 24ur Fokus nihče ni želel pojasniti, kaj zavarovanec pri njih dobi za svoj denar, so nam pa v pisnih odgovorih poslali ponudbe. Enako še v treh drugih zavarovalnicah - v zavarovalnici Generali, Merkur zavarovalnici in Prvi osebni zavarovalnici.

Zasebna zavarovalnica vas pošlje v svoje ali pogodbene zdravstvene centre

Pri Vzajemni 45 let star zavarovanec na mesec plača okoli 30 evrov, v ceno so poleg specialističnih pregledov vključene tudi nekatere operacije in rehabilitacija, pojasnjuje pomočnik uprave Dimitrij Šulin: "Pridobite napotnico pri splošnem zdravniku, po napotnici se ugotovi, katerega specialista rabite, mi bi vam denimo organizirali že naslednji dan obisk pri ortopedu." Kaj pa, če bi zavarovanec na specialistični pregled ali poseg raje šel v javni zavod ali v zdravstveni center, s katerim Vzajemna nima pogodbe? Je v takem primeru upravičen do plačila nadomestila? Šulin odgovarja: "Ne, tu ne izplačamo."  Če imate torej njihovo dodatno zavarovanje, vas pošljejo v enega od svojih zdravstvenih centrov, v lasti imajo štiri: Barsos, Aristotel v Krškem, Dentalni center varuh zdravja in Center celostne oskrbe. 

Sava Re in Triglav obvladujeta največji zasebni zdravstveni center pri nas, ki je hkrati tudi koncesionar - to je Diagnostični center Bled. Ta ima poleg treh enot Diagnostičnega centra še Kirurški sanatorij Rožna dolina, Cardial in še 6 drugih zdravstvenih centrov. 

Trije se bodo predvidoma leta 2028 selili pod isto streho v bolnišnico, ki bo zrasla v neposredni bližini URI Soča. DC Bled namreč gradbeno dovoljenje ima, gradnja se bo začela v kratkem, o čemer smo podrobneje poročali v rubriki Dejstva. 

A ravno direktor DC Bled Zvone Novina opozarja, da na dolgi rok obljube zavarovalnic o dostopu do specialista v nekaj dneh, ne bodo zdržale. "Pacient pride na vrsto prej s stopnjo hitrosti zelo hitro kot pa samoplačnik, kaj šele da bi bila zavarovalnica naročnik storitev," je jasen Novina. 

Vzporedni zdravstevni sistem

Zavarovalnice torej gradijo vzporedni zdravstveni sistem. To se dogaja že lep čas, pravi Ilešič Čujovič in pojasnjuje, v čem je ključna težava tega vzporednega tira zdravstva, ki raste pred našimi očmi. 

Ekonomist Marko Jaklič pa dodaja, da v so v zdravstvenem sistemu, kot ga imamo, najbolj veseli dobavitelji.

Novi generalni direktor ZZZS o čakalnih dobah: "Najprej bi jih rad razumel." 

O izvirnem grehu, čakalnih dobah torej, smo se pogovarjali tudi z novim generalnim direktorjem ZZZS. Robert Ljoljo napoveduje modernizacijo sistema. V prvem pogovoru za medije ob nastopu svojega mandata je za 24ur Fokus pojasnil, kaj to pomeni, katere procese bo spremenil, kje bo začel? "Glavno vodilo, ki ga bom zasledoval, je zagotavljanje kakovostnih in pravočasnih storitev za zavarovance. Okoli tega vsega je potrebno potem organizirati ostale procese. Že v času kandidature sem povedal, da računam na modernizacijo tako s stališča uporabe informacijskih infrastruktur oziroma informatike, kot tudi umetne inteligence, ki seveda v današnjem svetu omogoča velike možnosti izboljšav in optimizacije procesov. Če sem bolj konkreten, ZZZS razpolaga z velikim številom informacij, podatkov, ki jih zbiramo za obračun storitev, " še pojasnjuje Ljoljo. Vprašali smo ga tudi, ali bo ZZZS okrepil nadzor nad plačevanjem storitev, na kar opozarja predsednica Upravnega odbora ZZZS in sindikalistka Irena Čujovič Ilešič. Na vprašanje kako konkretno se bo lotil čakalnih dob pa Ljoljo pomenljivo odgovarja: "Najprej bi jih rad razumel."

Vlada rešitev vidi v noveli zakona, ki naj bi jasno ločil javno in zasebno 

Vlada napoveduje, da se bodo čakalne vrste in dobe skrajšale, ko bo v veljavo stopila novela Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta naj bi namreč jasno določila, kdaj lahko denimo zdravnik, ki je zaposlen v eni od državnih bolnišnic, dela še pri koncesionarju. Prav tako novela predvideva nepridobitnost tudi za koncesionarje, a je podoben člen v preteklosti Ustavno sodišče RS že razveljavilo. Ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel smo zato vprašali tudi, zakaj so besedilo novele zakona oblikovali tako, da ga bo zelo verjetno spet presojalo Ustavno sodišče.