Prebivalci Slovenije vsako leto čutijo približno 40 potresov. V okolici Ilirske Bistrice, kjer je bil epicenter nedeljskega potresa, so se tla z enako močjo stresla natanko pred desetimi leti.
Kot je povedal seizmolog Renato Vidrih, je bil nedeljski potres na ilirskobistriškem globok več kot 10 kilometrov. "To pomeni, da se energija širi navzven na mnogo širšem območju kot pa pri potresu, kjer je žarišče globoko kilometer ali dva," je dodal.
Potresno najbolj nevarno območje pri nas je skrajni severozahod, to je Zgornje Posočje. Med močno ogrožena področja spadajo še ljubljansko-gorenjsko, krško-brežiško ter ilirskobistriško področje. Tukaj lahko potres doseže 7. ali 8. stopnjo po evropski lestvici, ki ima 12 stopenj.
"Samo v prejšnjem stoletju je bilo pri nas okoli 20 potresov, ki so presegli intenziteto med 6. in 7 stopnjo. to pomeni da so povzročili manjšo ali večjo škodo," pravi Renato Vidrih.
Letos so se tla najmočneje stresla januarja sedem kilometrov severno od Cerknega, daleč najmočnejši rušilni potres pa je bil julija lani v Posočju. Na stanovanjskih objektih, komunalni in cestni infrastrukturi je nastalo za dobre 3 milijarde tolarjev škode. Nedeljski potres je bil približno 20-krat šibkejši od tistega v Posočju.
Seizmologi imajo pri nas za zdaj 25 opazovalnic, ki zaznajo vsak najmanjši premik tal. Teh je vsako leto več kot 10 tisoč. Sicer pa se tla po vsem svetu v povprečju zatresejo kar 6 krat na minuto.
