Zpiz: Redna uskladitev pokojnin bo znašala 5,2 odstotka

Da bo redna uskladitev pokojnin v višini 5,1 ali 5,2 odstotka, je danes za Večer napovedal že generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež. O tem bo sicer v četrtek odločal še svet zavoda. Papež je še zatrdil, da je finančno stanje pokojninske blagajne dobro. Zavarovancev je bilo avgusta lani po njegovih besedah prvič več kot milijon, razmerje med upokojenci in zavarovanci pa se je izboljšalo in znaša 1:1,57. To statistično pomeni 1,57 zavarovanca na enega upokojenca.

V povezavi z napovedano pokojninsko reformo je dejal, da bi bilo zelo nenavadno, če vlada sploh ne bi dala na mizo predloga za podaljšanje pokojninske dobe. Pogoji se lahko po njegovem pojasnilu zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo za dva meseca na leto. "Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali kasneje," je dejal. Brez tega po njegovi oceni ne bo šlo.

Smiselno pa bi se mu zdelo, da bi se ljudje lahko navkljub temu upokojevali tudi z manj pokojninske dobe. Denimo s 35 ali 38 leti pri starosti 65 let. "Seveda z nekoliko nižjo pokojnino, ki bi jo sicer dobili za 42 let pokojninske dobe ali pri 67 letih starosti," je opomnil.

Ob zahtevah za večjo vdovsko pokojnino, ki zdaj znaša 70 odstotkov pokojnine po umrlem zakoncu, pa je spomnil na svoj predlog, da bi upokojencu ob smrti partnerja, s katerim sta živela skupaj in sta oba prejemala samostojno slovensko pokojnino, pripadla vsaj zagotovljena pokojnina, torej 650 evrov.

To je po njegovi oceni ena od možnosti, kako začeti reševati pereč problem predvsem starejših žensk, ki ostanejo same z nizkimi pokojninami in so najbolj izpostavljene tveganju revščine. S tem bi pomagali približno 10.000 vdovam in nekaj vdovcem.

V Gibanju Svoboda spomnili na več sprejetih ukrepov

V Gibanju Svoboda so medtem spomnili na več ukrepov, ki so že bili izvedeni za pomoč različnim skupinam, tudi upokojencem. Boja proti draginji so se lotili na sistemski ravni najprej z regulacijo cen električne energije, ki je znižala stroške vsem gospodinjstvom. Kasneje je DZ sprejel zakon za znižanje davka na dodano vrednost na energente, pred kratkim pa je vlada z uredbo oblikovala tudi variabilni del cene toplote daljinskega ogrevanja v krajih, kjer so bile cene za gospodinjstva nevzdržne, so našteli.

Prav tako je bil za pomoč v boju proti draginji sprejet enkratni energetski dodatek, do katerega so bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, kar vključuje tudi upokojence.

Ker so upokojenci v času visoke inflacije poleg nižjih stroškov potrebovali za dostojno preživetje nemudoma tudi višje prihodke, je DZ na predlog vlade novembra sprejel zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev zvišanja oskrbnin na področju socialnega varstva. V skladu z njim so bile novembra in decembra vsem upokojencem izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine.

Zakon je vključeval tudi ukrep za omejitev oskrbnin v domovih za starejše za največ 4,5 odstotka, s čimer se je vlada odzvala na napovedi domov o dvigu oskrbnin, ponekod tudi v višini do 20 odstotkov. Država je za ta ukrep namenila 13,2 milijona evrov.

Za položaj številnih starejših je bilo poleg tega po opozorilu stranke pomembno sprejetje novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila potrjena na novembrskem referendumu. Novela je po njihovem pojasnilu preprečila, da bi številni starejši, ki uporabljajo storitve dolgotrajne oskrbe, izgubili pravice do teh storitev. Po ocenah namreč kar 30 odstotkov zdajšnjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe sploh ne bi doseglo praga upravičenosti, če ne bi bila sprejeta novela, ki je izvajanje zakona preložila za eno leto.

Če novele ne bi bilo, bi jim bile z začetkom tega leta obstoječe pravice do dolgotrajne oskrbe praktično odvzete, kar pomeni, da bi bila njihova oskrba prepuščena svojcem in lastnim finančnim zmožnostim, so opomnili. Sprejetje novele je hkrati po njihovem pojasnilu omogočilo, da oblikujejo takšne rešitve, ki bodo izvedljive v praksi.

V Gibanju Svoboda so sicer začeli v okviru stranke ustanavljati tudi seniorsko organizacijo, da bodo starejši dobili dodatno priložnost za sodelovanje pri oblikovanju politike stranke, so še zapisali.