"Pri odločbi ustavnega sodišča glede izbrisanih prebivalcev Slovenije ne gre zgolj za politično izredno občutljiv, temveč tudi za pravno zelo vprašljiv poseg v pristojnosti zakonodajne veje oblasti in s tem v celotni pravni red," meni 19 podpisnikov pisma. Podpisniki protestirajo predvsem proti odločitvi ustavnega sodišča, da morajo pristojni organi upravičencem, ki so v letih po izbrisu kot tujci pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, po uradni dolžnosti takoj začeti izdajati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju od 26. februarja 1992 naprej, to je z retroaktivno veljavnostjo.
Podpisniki v pismu prosijo Janeza Drnovška, Antona Ropa in Boruta Pahorja, da zastavijo "ves svoj vpliv in svojo moralno avtoriteto za to, da se bo odločba ustavnega sodišča začela izvajati šele potem, ko bo zakonodajalec sprejel vse iz te odločbe izvirajoče zakonske akte in predpise". Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji v neskladju z ustavo, saj tem osebam ni priznal stalnega prebivanja od leta 1992 naprej. Tako mora zakonodajalec v šestih mesecih po objavi odločbe pripraviti predlog takega zakona, ki bo odpravil neskladje z ustavo.
Pismo državnemu vrhu je v imenu podpisnikov poslal nekdanji generalni sekretar zunanjega ministrstva Borut Trekman. Med drugimi pa so se mu pridružili kulturniki Polde Bibič, Niko Grafenauer, Dane Zajc in Evgen Bavčar, nekdanji član predsedstva Slovenije Matjaž Kmecl, nekdanji notranji minister Andrej Šter, nekdanji predsednik državnega sveta Tone Hrovat, veleposlanik v BiH Tadej Labernik in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak.
Podpisniki še menijo, da lahko omenjeni "poseg v pristojnosti zakonodajne oblasti" resno ogrozi načelo zaupanja v pravo, na katerem je utemeljena pravna država. "V zadnji skrajnosti pa gre še posebej za poskus prevrednotenja temeljnih postulatov naše državnosti, pri čemer sklicevanje na golo pravno tehniko po našem trdnem prepričanju ne more rabiti niti kot izgovor," so prepričani podpisniki. Menijo še, da bodo pogoji za zakonito in z ustavo usklajeno izvrševanje odločitve ustavnega sodišča zagotovljeni šele potem, ko bo zakonodajalec sprejel vse iz te odločbe izvirajoče zakonske akte in predpise. Tako "bomo prebivalci Slovenije še naprej vztrajali pri prepričanju, da je 12 let trajajoča samostojnost naše države utemeljena na pretehtanih, zakonitih in demokratičnih odločitvah", je še zapisano v pismu.
SNS poziva DZ, da zavrže sklepe ustavnega sodišča
S podobno zahtevo se je danes na državni zbor obrnila tudi nacionalna stranka, ki meni, da takšna odločitev ustavnega sodišča žali borce za samostojnost Slovenije, med drugim pa stranka zahteva, da državni zbor zavrže sklepe ustavnega sodišča, če gre za odločitve v škodo državljanom in državi.
