Patria bo zdaj odmevala na sodišču

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se v ponedeljek začenja glavna sodna obravnava v zadevi Patria. Višja tožilka Branka Zobec Hrastar je avgusta lani na Okrajno sodišče v Ljubljani podala obtožni predlog zoper predsednika SDS in nekdanjega premierja Janeza Janšo, nekdanjega direktorja HSE Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in poslovneža Walterja Wolfa. Obtožbe jih bremenijo kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem oz. sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje.

Slovenija je namreč decembra 2006, torej v času, ko je vlado vodil Janša, s Patrio in trzinskim Rotisom sklenila pogodbo o nakupu 135 oklepnikov za Slovensko vojsko. Finsko podjetje je namreč na razpisu za 278 milijonov evrov vreden posel premagalo Sistemsko tehniko z Raven na Koroškem, s katero so predstavniki obrambnega ministrstva leta 2004, še v času vlade Antona Ropa, podpisali pismo o nameri.

V času Janševega mandata pa so zlasti iz opozicijskih krogov v javnost začele curljati informacije o vpletenosti visokih imen politike in gospodarstva v domnevna koruptivna dejanja pri izboru Patrie. Motila jih je zlasti cena, saj se je izkazalo, da vsi oklepniki niti ne bodo ustrezno opremljeni. Razprava se je še okrepila ob oddaji Resnica o Patrii, ki jo je finska televizija YLE predvajala septembra 2008 in v kateri so tedanjega predsednika vlade Janšo obtožili domnevnega podkupovanja s strani Patrie. Že tedaj so potekale tudi kriminalistične preiskave, na sodišče pa je zadeva najprej prišla v Sloveniji.

Denar naj bi dobila tudi "stranka"

Po prvotnem obtožnem predlogu je sicer tožilstvo Janšo obtožilo poskusa sprejemanja daril, Zagožna in Krkoviča sprejemanja daril, Črnkoviča dajanja daril za nezakonito posredovanje, Wolfa pa dajanja pomoči pri sprejemanju daril. Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt, ki ga je policija našla v Črnkovičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in "stranko" razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu.

Peterica je očitke iz obtožnega predloga zanikala, zadevo Patria pa označila kot političen proces. Janša se je tako že od vsega začetka spraševal, v kakšni pravni državi lahko tožilstvo brez dokazov obtoži nekoga, da je na neugotovljen način na neugotovljenem kraju in ob neugotovljenem času sprejel obljubo provizije. "Z nakupom patrij tako službeno kot zasebno nimam nikakršne zveze," je zatrdil Krkovič. Tudi Wolf je zanikal, da bi kogar koli podkupil ali da bi se o podkupnini sploh pogovarjal. Črnkovič pa je v enem prvih odzivov obtožni predlog označil za "sramoto za slovensko sodstvo in hujšo zaroto proti Janši, kot je bila Depala vas". Da gre za diskreditacijo Janše, je prepričan tudi Zagožen.

Janša prekvalificiran v sostorilca

Kvalifikacija kaznivega dejanja, ki naj bi ga zagrešil nekdanji premier Janša, je bila oktobra lani spremenjena v sostorilstvo kaznivega dejanja sprejemanja daril. Vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor Sanja Javor Pajenk je zato vpogledala v popravke spisa, zaradi česar je prišlo do spora med pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in tedanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Ta je zatrdila, da je tožilstvo ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi.

Do nekaterih sprememb v obtožnem predlogu naj bi sicer po poročanju nekaterih medijev prišlo tudi v zadnjem času, ko je zadevo Patria od Zobec Hrastarjeve prevzel vrhovni sodnik Andrej Ferlinc. Zobec Hrastarjeva je namreč potem, ko sta jo Janša in njegov odvetnik Franci Matoz ovadila zaradi domnevnega ponarejanja ključnih dokazov v obtožnem predlogu, napovedala svoj odhod iz tožilskih vrst. Pojasnila je, da ne namerava več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev. Tožilstvo je Matozovo ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo sicer kasneje zavrnilo, a tožilka svoje odločitve zaradi tega ni spremenila, odvetnik Matoz pa je konec avgusta letos kot subsidiarni tožilec zoper njo vložil še obtožni predlog.

Z afero imeli opravka dve komisiji

Že nekaj mesecev po podpisu pogodbe je tako v državnem zboru nastala parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil tedanji poslanec SD Milan Cvikl, vendar dela ni dokončala. Člani komisije iz vrst tedanje desnosredinske koalicije so namreč Cvikla predlagali za pričo, kar je po parlamentarnem poslovniku pomenilo, da je moral odstopiti kot član komisije, ta pa dela kasneje ni več nadaljevala.

Iz podobnih razlogov za zdaj sadov ni obrodila niti preiskovalna komisija, katere ustanovitev so v aktualnem mandatu predlagali opozicijski poslanci iz vrst SDS, saj sta na identičen način morala komisijo zapustiti dva njena dosedanja predsednika in poslanca SDS Zvonko Černač in Branko Grims. Komisija sicer delo nadaljuje pod vodstvom poslanke iste stranke Eve Irgl.

Afero razvnel dokumentarec finske televizije

Na ravni medijev je najbolj odmeval dokumentarec finske državne televizije YLE z naslovom Resnica o Patrii, ki je bil objavljen 1. septembra 2008, deset dni po začetku volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji. V njem so tedanjega predsednika vlade Janšo obtožili domnevnega podkupovanja s strani Patrie. Janša je svojo vpletenost nemudoma zanikal, kljub vsemu pa je zadeva Patria postala osrednja tema medijskih poročanj in soočenj pred volitvami, na katerih je stranko SDS dotedanjega premiera Janše za dober odstotek premagala SD aktualnega premiera Boruta Pahorja. Desnica je za poraz na volitvah krivila ravno afero Patria, ki je imela tako ves čas močan političen predznak.

Kriminalistična preiskava zadeve Patria je potekala ali še poteka v treh državah; na Finskem, v Avstriji in v Sloveniji. Na Finskem se zaključek predkazenskega postopka odmika iz meseca v mesec. Glavni preiskovalec Kaj Erik Björqkvist je zaključek preiskave sprva napovedal za pomlad 2009, nazadnje pa je avgusta letos dejal, da bo končana v nekaj tednih. Po besedah preiskovalca je sicer osumljenih 13 finskih državljanov in še nekaj državljanov drugih držav. V Avstriji je predkazenski postopek že končan, dunajsko državno tožilstvo je namreč konec junija letos vložilo obtožnico proti petim osumljenim, med njimi tudi proti poslovnežema Hansu Wolfgangu Riedlu in Walterju Wolfu.

Erjavec in Gutman oproščena

Medtem ko v Avstriji in na Finskem do sojenja v zadevi Patria še ni prišlo, se je v Sloveniji eno že končalo. Z oprostilno sodbo nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Albinu Gutmanu, ki sta bila obtožena nevestnega dela v službi, je zadeva Patria aprila letos doživela enega svojih prvih epilogov. Prav tako se je že končala tudi tožba SDS proti časopisni hiši Delo zaradi navedb časnika, da se je denar ob sklepanju posla s patrijami stekel v SDS, in sicer je stranka tožbo dobila. Tako tožilstvo v postopku zoper Gutmana in Erjavca kot tudi omenjena časopisna hiša sta se na razsodbi sicer pritožila.

Poleg omenjenih na sodišču teče tudi nekaj drugih civilnih tožb zaradi navedb, izrečenih v povezavi z afero Patria.

Naslednje pomembnejše poglavje zgodbe o Patrii pa se z glavno obravnavo zoper peterico, obtoženo domnevnih koruptivnih kaznivih dejanj, torej začne pisati v ponedeljek. Na zatožno klop bo tokrat med drugim prvič sedel tudi nekdanji slovenski premier. Tožilstvo je po nekaterih informacijah že predlagalo tajnost obravnave, a obramba zatrjuje, da podlage za kaj takšnega ni in da bo bržčas izjemno odmeven sodni proces potekal na očeh javnosti.