'Otroci so ogledalo družbe, ogledalo odraslih'

Nekateri ravnatelji in tudi starši so bili do petkove akcije skeptični. Prepričani, da se v šolah že sicer pogosto pogovarjajo o nasilju ter da tokratni pogovor že meji na pretiravanje. Vendar pa se predsednica Zveze prijateljev mladine Darja Groznik z njimi ne strinja. Poudarja, da so mladi v preteklosti že večkrat poudarili, da se v šolah o tej temi ne pogovarjajo dovolj, da med razrednimi urami večinoma rešujejo birokratske zadeve, namesto da bi se pogovarjali o stiskah otrok.

"V prvem krogu je TOM telefon obiskal 193 šol, ki se jih je prijavilo za obisk t. i. TOM-nahrbtnika. Izvedli smo delavnice, na katerih nismo predstavili le delovanje naše organizacije, temveč tudi pomen pogovora. Delavnice smo izvajali med 4. in 9. razredom," je dejala v oddaji 24UR ZVEČER.

Letos pa ta projekt obnavljajo, TOM-nahrbtnik tako nadaljuje svojo pot. Zaenkrat se je k projektu prijavilo 112 šol, med katerimi so tudi tiste, ki so TOM-nahrbtnik gostile že v prvem krogu. "Očitno čutijo veliko potrebo po pogovoru o tej temi. To ni nikoli preveč izčrpana tema," je zagotovila.

'Podatek, ki bi nas moral strezniti'

Poudarja, da se moramo ob tem zavedati, da otroci niso "osamelci". "Dobro vedo, kaj se dogaja okoli njih. Zelo dobro so obveščeni, na nas odraslih pa je naloga, da jim prisluhnemo, da jim znamo obrazložiti tudi tragične dogodke na njim ustrezen način," je povedala Groznikova ter ob tem dodala, da seveda otrokom teme ne smemo vsiljevati. "Vendar pa otroci vedo, kaj se dogaja. Prisluhnimo jim."

Prepričana je, da je bil dan za nenasilno komunikacijo prava odločitev. A ob tem dodaja, da bi moral ta dan obstajati že prej. "To pomeni le, da neki ekscesni primeri oblikujejo politike na tem področju. Kar je dobro in tudi ni. Že ves čas smo opozarjali, da se z našimi otroki nekaj dogaja," je poudarila. "Nasilje med vrstniki se po statistiki povečuje, povečuje se tudi število psihičnih težav, ki jih imajo naši otroci. Dokler pa ne pride do nekega ekscesnega primera, se obnašamo, kot da tega vsega ni," je dodala.

Prepričana je, da se je treba z otroki pogovarjati in odpirati teme, saj je stisk čedalje več. Navedla je tudi, da se je od leta 2019 za 70 odstotkov povečalo število klicev, ki govorijo o samomorilnih težnjah otrok. "To je podatek, ki bi moral strezniti vse nas." Pa tudi širšo raziskavo med mladostniki po svetu, ki je pokazala, da je kar 35 odstotkov 15-letnikov žalostnih pogosto ali ves čas. Več kot polovica 15-letnikov pa je pogosto ali vedno zaskrbljenih.

'Ne gre za predajo štafete med šolo in starši. Treba je resetirati celotno družbo'

Spregovorila je tudi o stiskah otrok. Da je covid vse težave razgalil do kosti, da so tu tudi težave, ki jih imajo otroci doma, s starši: "Očitno tudi oni ne najdejo nekih ustreznih starševskih orodij, avtoriteto morda vzpostavljajo na napačen način." Meni sicer, da je žalostno, da otrokom in mladostnikom ne znamo prisluhniti, da jim ne znamo nuditi varnega okolja, v katerem bi lahko razvijali svoje interese.

Pravi sicer, da ne podpira niti permisivne niti avtoritarne vzgoje. "Otrokom ob tem ne znamo prisluhniti, jim vcepiti pravih vrednot. Kaj pa spoštovanje, sodelovanje in solidarnost? Reforma šolskega sistema trka na vrata, v njej se poudarja digitalizacija. Pa je to res tisto najpomembnejše?" se sprašuje. Če je pred vrati šolska reforma, meni, da bi se moral sistem spremeniti na način, da bodo otroci vedoželjni in veseli v šolah, da bodo lahko izrazili vse svoje potenciale.

Ob tem pa poudarja, da ne gre za predajo štafete odgovornosti med šolo in starši. Tu je namreč odgovornost obeh. "Treba je resetirati celotno družbo," je jasna. "Navsezadnje so otroci ogledalo družbe, so ogledalo odraslih. Tega se moramo bolj zavedati, kot se zavedamo zdaj," je še zaključila.