Dan kulture nenasilja: otroci veseli pogovora, zavedajo se resnosti dogodka

Na ljubljanski osnovni šoli Livada so kulturi nenasilja in strpnosti namenili prvi dve šolski uri. "Ena ura je bila z razrednikom, druga pa z učiteljem," je povedal ravnatelj šole Goran Popović. In o čem so se z otroki pogovarjali? "Teme so bile aktualni dogodki v Beogradu, naši odnosi do agresivnosti, pomanjkanje empatije in vsega ostalega," je povedal.

Poudaril pa je tudi, da v šoli s pogovorom o teh tematikah niso čakali na današnji dan. Že v preteklem tednu so namreč začeli pogovore in akcije za ozaveščanje učencev glede nenasilja. Tudi sam se je oglasil pri učencih višjih razredov, ki so razpravljali o problematiki medvrstniškega nasilja. Prav tako pa se na šoli o tej temi po ravnateljevih navedbah pogovarjajo ves čas in čez vse leto, tudi preventivno, preden se nasilje zgodi.

Opozoril je tudi, da so otroci vse preveč prepuščeni spletnim omrežjem, kjer je nadzora premalo. "Otroci veliko več govorijo o izvajalcu tega masakra, medtem ko o vzrokih, o načinu vedenja ali o tem, kaj je in kaj ni prav, ne," je dejal. Še pred koncem šolskega leta bodo zaradi tega sklicali roditeljski sestanek, na katerem se bodo s starši pogovorili o tem. V družini se namreč očitno o tem premalo pogovarjajo.

Strah staršev in vloga medijev

Tudi v OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani so se po navedbah ravnatelja Gregorja Pečana pogovarjali o tem, kaj se je zgodilo, in ob tem skušali učencem omogočiti razumevanje dogajanja ter lažje spopadanje z morebitnimi strahovi in krizami. "Odziv učencev je bil odličen. Kulturo nenasilja, ničelno toleranco do kakršne koli oblike nasilja v šolah učimo že leta," je dejal. Tokrat so temi namenili dve dodatni uri.

"So pa strah izrazili starši, in ne učenci. Levji delež pri tem pa imajo tudi mediji. Njihovo poročanje je daleč od etičnega. Način, na kakršnega se odkrivajo podatki, omogoča tudi verifikacijo storilca," je povedal Pečan.

Šolska svetovalka Brigita Rupar z ljubljanske srednje šole za gastronomijo in turizem, ki se je udeležila današnjih dodatnih ur, je pojasnila, da se dijaki zavedajo resnosti samega dogodka. "Zavedajo se, da se situacije lahko sprožijo v katerem koli okolju, zavedajo se, da gre za videnje posameznih dijakov, ki razrešujejo občutek sprejemanja v odnosu do sošolcev in vrstnikov brez empatije, in zelo podpirajo aktivno vključevanje," je dejala.

V tem tednu so bili dijaki prvih letnikov po njenih besedah vključeni v pogovor s pisateljico Tejo Gomboc o mladinskem romanu Balada o drevesu in o ustvarjanju besedne umetnosti, ki jo je vodila učiteljica slovenščine Metka Pokoren, kjer je tudi tematika medvrstniškega nasilja. Mladim pa so tudi navedli možnosti, kam se v primeru stiske lahko obrnejo.

Naraščanje trenda vzgoje z manj empatije in morale

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije menijo, da morajo temo nasilja obravnavati vsi pristojni, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo, Inšpektorat RS za šolstvo, pedagoške fakultete, šole same in v prvi vrsti starši doma, v primarni celici.

Zaradi vse bolj permisivne ideologije in nekritične uporabe družbenih omrežij narašča trend vzgoje z manj empatije in morale. "Družba, ki trenutno z neoliberalnimi vrednotami, vključno z nagrajevanjem tekmovalnosti in individualizma, pritiska na posameznika, še posebej na šolarje, ki jih tudi na ta način spravlja v stisko. Odgovorni naj to upoštevajo na vseh nivojih, tudi pri šolski reformi," so navedli.

V zvezi so prepričani, da se je "prižgal rdeči alarm" glede nasilja med otroki, nad otroki, otrok nad starši. Problem po mnenju zveze presega posameznika, šolstvo, je problem družbe na splošno.