Obeleževanje dneva zmage napolnilo center prestolnice

Ljubljanski župan Zoran Janković je v nagovoru na Prešernovem trgu v Ljubljani spomnil na 9. maj 1945, ko so partizani "prišli v s soncem obsijano Ljubljano in jo osvobodili". Partizanke in partizane so po njegovih besedah krasili pogum, tovarištvo, prijateljstvo, sodelovanje, solidarnost, želja po življenju v svobodni državi in po tem, da bi bili gospodarji na svoji zemlji. "V Ljubljani še danes živimo te vrednote. Zato je Ljubljana svobodna, brez žic okoli Ljubljane in brez žic v glavah," je dejal. 

Nihče ne more spremeniti tega, da so bili partizanke in partizani na strani zaveznikov, "na strani tistih, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem in nacizem", je dejal. Domobrance je označil za "narodne izdajalce" in ponovil, da dokler bo to vodstvo mesta, spomenika domobrancem v Ljubljani ne bo.

Dotaknil se je tudi slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju, ki je letos potekala na Mali gori in ki je po njegovi oceni pokazala nespamet, ki "nima zveze z resničnostjo". Branje pesmi domobranskih pesnikov na tak praznik je po njegovih besedah "sramotno dejanje".

Tudi predsednik ZZB NOB Marijan Križman je izrazil kritiko predstavnikov vlade, ki na omenjeno slovesnost niso povabili ZZB NOB. "Če že mene ne marajo, imamo še druge ljudi," je poudaril. Ob tem se je vprašal, čigava proslava je to sploh bila.

V DZ pa so po njegovih besedah skušali dogodke na Mali gori potiho izpostaviti kot nov mejnik narodnoosvobodilnega boja. Kot je dejal Križman, so zato obiskali poslanske skupine, za potrditev takšnega predloga pa je zmanjkal en glas.

Osamosvojitev je resda prinesla novo državo. "Toda vladajoči, kaj so naredili? Vrnili so vrnjeno, plačali so plačano. Oropali tovarne," je navedel Križman. Dodal je, da "toliko sovražnih besed in sovražnih tvitov, kot smo jih deležni zadnje čase, nismo slišali ne videli zadnjih 40, 50 let". Zato je po njegovih besedah čas, da se "konča agonija". "Ko parlament, ki je zakonodajna veja oblasti, nima večine, v takšnem primeru odstopi vsak pameten voditelj, v vseh demokratičnih državah," je dejal Križman in ocenil, da je prišel čas za volitve.

Ljubljana mestni praznik zaznamuje v spomin na 9. maj 1945, ko je bila s sirenami z Ljubljanskega gradu naznanjena svoboda. 

Po Poti ob žici, ki poteka po 34 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja okupatorjev, ob mestnem prazniku vsako leto pripravijo pohod. Ta je v soboto zaradi epidemioloških razmer potekal v prilagojeni obliki. Prav tako tradicionalni teki trojk pa letos potekajo v virtualni obliki, in sicer vsaka trojka sama določi traso in meri čas ter sporoči rezultate.

V okviru obeleževanja mestnega praznika je Janković dopoldne odprl prenovljeno Vilo Zlatica, ki je bila domovanje nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vila, s katero bodo upravljali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, bo postala novo prizorišče za razstave, predavanja, izobraževanja in druge prireditve, ki jih bodo snovali skupaj s Forumom slovanskih kultur, ki bo imel v pritličju vile tudi svoj sedež, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. Kot so navedli, je prenova vile znašala 1,9 milijona evrov.

Ob dnevu zmage in dnevu Evrope so sicer že dopoldne velenjski župan Peter Dermol, župan Šoštanja Darko Menih in predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik položili venec k spominski plošči v Topolšici, kjer je 9. maja 1945 nemški generalpolkovnik Aleksander Löhr podpisal kapitulacijo nemških sil za jugovzhodno Evropo.

Ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov in mariborski župan Saša Arsenovič pa sta položila vence na pokopališču Pobrežje v Mariboru in pred nekdanjim nacističnim taboriščem v Melju. Kot so so sporočili iz Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, so položili venec v poklon sovjetskim vojnim ujetnikom na pokopališču Pobrežje, kjer je njihova skupinska grobnica. Prav tako so položil venec pred nekdanjim nacističnim taboriščem Stalag XVIII D v Melju ter se tako poklonil spominu na 5000 v njem umrlih sovjetskih vojnih ujetnikov. 

Ob tem so odprli tudi novo razstavo Kronika vojne. Kot so zapisali v centru, pri izbiri umetniških del ruskih umetnikov, ustvarjenih med vojno in v povojnih desetletjih iz muzejskih arhivov, niso upoštevali le njihove umetniške vrednosti, temveč tudi skladnost z zgodovinskimi dejstvi. Razstava tako po njihovih navedbah prikazuje močna čustva v času vojne, kot so domoljubje, optimizem in liričnost. Razstavljene reprodukcije slik razkrivajo ključne teme in vojne dogodke: velike vojaške operacije, partizansko gibanje, blokado Leningrada, zdravniške podvige v bolnišnicah in delo v globokem zaledju.