Novela zakona o kazenskem postopku za hitrejše in bolj učinkovito delo pravosodnih organov

S predlogom novele se ureja tudi možnost podajanja ločenih mnenj na vrhovnem sodišču. Vzpostavlja se pravna podlaga za konferenčno opravljanje narokov na sodišču, vzpostavljajo se tudi pravne podlage za elektronsko poslovanje sodišč, je naštela ministrica Lilijana Kozlovič.

Kot pomembno rešitev je izpostavila tudi zaščito prič in mladoletnikov v postopkih na sodiščih, kjer se bi prikrilo podatke o prebivališču, če bi bila oseba v nevarnosti.

Predlog bi tudi omejil ponovno zaslišanje oseb, mlajših od 15 let. Če bo to neizbežno, pa bo zaslišanje moralo biti opravljeno v varni sobi, je dodala ministrica.

Novela zakona o kazenskem postopku v slovenski pravni red prenaša tudi vsebino evropske direktive o zagotavljanju varstva mladoletnih osumljencev kaznivih dejanj. Po besedah Kozlovičeve je sicer v pripravi samostojni zakon za to področje. Namen direktive je, da se vsem osumljencem, mlajšim od 18 let, zagotovi taka procesna jamstva, da se prepreči morebitne storitev kaznivih dejanj v bodoče ter zagotovi čim hitrejšo socializacijo in vrnitev v domače okolje. Na tem področju bo po besedah ministrice zagotovljeno široko usposabljanje za vse osebe, ki bodo delale v postopku z mladoletniki.

Kot so v vladnem uradu za komuniciranje navedli v sporočilu po seji vlade, pa je osnovni cilj predloga novele zakona o kazenskem postopku pravočasna prilagoditev procesnih določb, potrebnih za začetek delovanja Evropskega javnega tožilstva in Evropskega delegiranega tožilca.

S predlogom zakona se določajo procesna pravila za delovanje navedenih subjektov v okviru slovenskega pravosodnega sistema. Organizacijske vidike Evropskega javnega tožilstva in Evropskega delegiranega tožilca je uredila novela zakona o državnem tožilstvu, procesne vidike pa v pretežni meri ureja že veljavni zakon o kazenskem postopku.

Glede na specifično ureditev kazenskega postopka v Sloveniji, ki vključuje tudi sodno preiskavo, pa je bilo treba urediti nekatere posebnosti, tako da bo nacionalna ureditev skladna z ureditvijo po evropski uredbi, ki predvideva t. i. tožilsko preiskavo. Po pojasnilih Kozlovičeve tako ne bo več sodne preiskave, ampak le še določena preiskovalna dejanja in obtožnica. Preiskovalni sodnik pa bo garant zakonitosti pri teh preiskovalnih dejanjih. "Položaj osumljenca se ne bo spremenil, bo izenačen pri sodni preiskavi in državnotožilski preiskavi," je opozorila.

Delegirani tožilec bo po besedah ministrice omejen pri svoji pristojnosti in bo lahko obravnaval le kazniva dejanja na škodo sredstev EU, za katera ocenjujejo, da jih bo v Sloveniji na leto okoli pet.

Vlada pa je že v začetku meseca v parlamentarno proceduro vložila tudi predlog zakona o varstvu osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj, je spomnila Kozlovičeva. Po njenih besedah so se odločili za prednostno urejanje tega segmenta varstva osebnih podatkov, čeprav Slovenija dejansko zamuja pri implementaciji celotne direktive o varstvu osebnih podatkov. Za prednostno urejanje tega področja so se odločili, ker Sloveniji glede varstva osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj grozi tožba.

'Poročilo o vladavini prava na področju pravosodja zelo korektno pripravljeno'

"Poročilo lahko komentiram glede stanja pravosodja in povem, da je zelo korektno pripravljeno," pa je ministrica povedala o danes predstavljenem poročilu Bruslja o vladavini prava v Sloveniji. Poročilo Evropske komisije po njenih besedah ugotavlja, da je slovensko pravosodje v dobri kondiciji. Komisija je v poročilu pohvalila uporabo informacijske tehnologije, dobro delovanje sodnega sveta in vrhovnega sodišča pri upravljanju kadrov in na splošno pri samem upravljanju sodstva, je pojasnila ministrica. 

Bruselj poleg tega navaja, da sodni zaostanki niso več sistemski problem, da pa je še vedno predolg rok reševanja pri zadevah, ki se tičejo pranja denarja. Glede tožilstva povedo, da je storjen napredek, da pa je še vedno veliko izzivov na področju odkrivanja in preganjanja tako finančnega kot gospodarskega kriminala, je povedala Kozlovičeva. 

Vsebine poročila glede medijev ministrica ni želela komentirati, saj s tem delom zaradi udeležbe na seji vlade ni podrobno seznanjena.