Nove hišne preiskave in vedno več osumljenih

"V povezavi z vašimi vprašanji vam lahko potrdimo le, da so preiskovalci NPU konec maja izvedli štiri (dodatne) hišne preiskave in da se je povečalo število osumljenih oseb v preiskavi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v povezavi z nakupom nepremičnine za potrebe pravosodnih organov."  

To je odgovor Policije na naša novinarska vprašanja, ali drži, da so pred kratkim izvedli dodatne hišne preiskave in da se je število osumljenih oseb, povezanih s spornim nakupom propadajoče sodne stavbe, razširilo.

Dodatne hišne preiskave po slabih treh mesecih

Dodatne hišne preiskave so se odvile slabe tri mesece po prvih. Spomnimo, takrat so te potekale prav na dan primopredaje med pravosodnima ministricama. Nekdanjo Dominiko Švarc Pipan, ki jo je ministrskega položaja stal prav podpis sporne pogodbe za Litijsko, in aktualno ministrico Andrejo Katič.

Takrat so kriminalisti NPU, tudi to so seveda neuradne informacije, kot glavna osumljenca preiskali nekdanjega vodjo službe za nepremičnine in investicije na ministrstvu Simona Starčka in nekdanjega generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča. Poleg njiju pa še nekatere druge uslužbence ministrstva, denimo namestnico Gojkoviča Tinko Teržan. Pa Janjo Garvas, ki je v času nakupa vodila službo za finance in proračun in vodjo oddelka za pravne in splošne zadeve Matejo Žižek. Med osumljenimi sta bila že takrat tudi prodajalec nepremičnine Sebastjan Vežnaver ter sodni cenilec Anton Rigler. 

Na sprva seznamu 13 osumljenih na primer ni bilo nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan in takratnega državnega sekretarja, ki je prav tako sodeloval pri dogovorih o nakupu sporne stavbe, Igorja Šoltesa.

Konec maja pa so, kot že omenjeno zgoraj, preiskavo po naših zanesljivih informacijah razširili še na dva pomembna akterja – Bredo Zorko in Enesa Draganovića.

Prirejene cenitve?

Breda Zorko, sicer sodno zaprisežena cenilka gradbene stroke, je avtorica dveh cenitev Litijske. Tik preden je stavbo konec leta 2019 iz stečajne mase podjetja Nikom kupil znani koprski poslovnež Sebastjan Vežnaver, je tržno vrednost prazne in precej poškodovane stavbe postavila pri 2,9 milijona evrov. Spomnimo, stavbo je Vežnaver, kot smo razkrili v začetku leta, kupil za le 1,7 milijona evrov. 

Druga cenitev pa je nastala nekaj let pozneje, decembra 2023. Kot so razkrili kolegi iz Tarče, je cenilec Anton Rigler priznal, da je cenitev, pod katero je bil sicer podpisan, pravzaprav izdelala Breda Zorko. Isto stavbo, ki je ves ta čas samo še dodatno propadala, je le pet let pozneje ocenila precej višje, na 7,9 milijona evrov. Kar pa je kar pet milijonov evrov več. Slednjo cenitev je sicer Sebastjan Vežnaver državi predložil pred osemmilijonskim nakupom, ki se je odvil "na vrat na nos" zadnji delovni dan lanskega leta. 

Mimogrede, javno je znano, da so bile v obeh cenitvah uporabljene iste fotografije. V zadnji, ki jo je državi dal Vežnaver, so bile te zgolj obrezane, da se na njih ni videlo šest let starega datuma, ko so bile fotografije dejansko posnete.

Večmilijonsko posojilo, ki je Vežnaverju omogočilo nakup Litijske

Da je eden glavnih akterjev spornega nakupa pa, neuradno, kriminalisti očitajo Enesu Draganoviću. Žalskemu podjetniku, ki je javnosti postal bolj znan pri aferi Dars. Je namreč najmočnejši avtovlekar pokvarjenih in poškodovanih tovornjakov z naših avtocest. Draganović ima sicer ob avtocestnem izvozu Žalec tudi svoj hotel in bencinski servis.

Draganović je, tako piše v odredbi, Vežnaverju za nakup Litijske, pred petimi leti, posodil dva milijona evrov. Pred pol leta, takoj po prodaji Litijske državi, pa naj bi Vežnaver, preko Draganovićevih podjetij, "vrnil" več kot štiri milijone evrov. 

Poročilo notranje revizije bodo predvidoma ta teden javno objavili

Katičeva je ob prihodu na sejo vlade dejala, da bodo poročilo o notranji reviziji nakupa stavbe na Litijski predvidoma danes posredovali tožilstvu in Policiji, poroča STA. "Ne vem, kaj lahko dodatna zunanja revizija sploh prinese," pa je dejala na vprašanje, ali namerava odrediti zunanjo revizijo nakupa pravosodne stavbe. 

Potrdila je, da je končno notranje revizijsko poročilo prejela 14. junija. Vodjo službe za notranjo revizijo Suzano Hötzl je vprašala, zakaj ni kontaktirala vseh, omenjenih v poročilu. Odgovore še čaka, saj je revizorka na dopustu. Napovedala je tudi, da bodo poročilo predvidoma ta teden javno objavili. Pozno popoldne pa so z ministrstva za pravosodje za STA sporočili, da bodo to storili šele po prejemu dodatnih pojasnil revizorke.

Pozno popoldne so iz kabineta predsednika vlade za STA sporočili, da so, ker naj bi revizijsko poročilo omenjalo premierja, kabinet pa z omenjenim dokumentom ni seznanjen, na kabinet pravosodne ministrice naslovili dopis s prošnjo, da jim skladno z obrazložitvijo ministrice in v okviru pristojnosti posredujejo vse relevantne informacije, povezane s pripravo poročila, kot tudi poročilo samo.

V premierjevem kabinetu pa ob tem še izpostavljajo 100. člen zakona o javnih financah, ki govori o notranjem nadzoru javnih financ pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, in med drugim določa, da notranji revizor ne sme opravljati nobenih drugih operativnih nalog in ne sme opravljati revizije v postopkih, v katerih je poprej sodeloval.