Pred dnevi je na ministrstvu za pravosodje potekal zaključni usklajevalni sestanek pred izdajo končnega revizijskega poročila. Osnutek, ki smo ga prejeli neuradno in ki ga hranimo v uredništvu, ima več kot 90 strani in je izredno obremenjujoč predvsem za politične odločevalce pri tem spornem 7,7-milijonskem nakupu.
Spomnimo, država je propadajočo stavbo na Litijski ulici v Ljubljani od podjetnika Sebastjana Vežnaverja v naglici kupila zadnji delovni dan lanskega leta.
Ministrstvo za pravosodje je za nakup sodne stavbe julija 2023 prejelo tri ponudbe. Podjetja Kompas Shop za skoraj tri tisoč kvadratnih metrov velike prostore na naslovu Ajdovščina 1– 4, kjer bi kupnina znašala 4,4 milijona evrov. Druga je bila ponudba družbe Monetic za dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov velike prostore na Dalmatinovi 2 a. Kupnina bi znašala 19 milijonov evrov. Tretja, najugodnejša, pa je bila ponudba podjetja Rajski vrt, kjer je Sebastjan Vežnaver za dobrih pet tisoč kvadratnih metrov želel 7,7 milijona evrov kupnine.
Kako so odgovorni nezakonito prerazporedili proračunska sredstva
Da ministrstvo za pravosodje za nakup "na vrat na nos" v svojem proračunu ni imelo dovolj denarja, je javno znano. Zdaj pa razkrivamo, kako so odgovorni denar na koncu vseeno uspeli zagotoviti. Da gre za nezakonito prerazporeditev sredstev, so prepričani revizorji pravosodnega ministrstva. Pod osnutek revizijskega poročila je sicer podpisana državna notranja revizorka, vodja Službe za notranjo revizijo Suzana Hötzl.
"Z izvedbo vseh predpisanih dokumentov in soglasij je moč oceniti, da so minister za finance, tedanja ministrica za pravosodje, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik vlade s svojimi ravnanji kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-223-0017, v višini 6,5 milijona evrov."
Zelo hudi očitki, ki letijo na takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ta je projektu, ki je bil že ustavljen, ponovno prižgal zeleno luč, in predsednika vlade Roberta Goloba, ki je bil, kot je lahko razbrati iz omenjene revizije, o vsem skupaj podrobno seznanjen.
Notranja revizija se je začela 18. januarja 2024. V tem času je Služba za notranjo revizijo pregledala celotno dokumentacijo in podatke od aprila lani pa vse do konca maja letos.
A pozor, ker je poraba oziroma način porabe proračunskih sredstev pod kontrolo Računskega sodišča, ugotovitve državnih revizorjev pravosodnega ministrstva (še) ne bodo imele pravnih posledic. Mimogrede – svojo revizijo nakupa sicer opravljajo tudi revizorji Računskega sodišča, ki bi po nekaterih neuradnih informacijah, s katerimi razpolagamo v uredništvu, prav tako lahko kmalu izdali svoje revizijsko poročilo. Tudi to naj bi bilo zelo obremenjujoče do političnih akterjev.
O tem, kakšno vlogo je pri nakupu odigral finančni minister Boštjančič, podrobneje pišemo v nadaljevanju članka.
Je želela nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan ustaviti revizijo?
Čeprav je Dominika Švarc Pipan večkrat javno zatrdila, da so jo strokovne službe pri nakupu sodne stavbe zavajale, pa iz revizije izhaja, da temu ni bilo tako.
Kljub temu, da denarja v proračunih ni bilo, je namreč na vsak način z nakupom želela seznaniti ministra za finance, saj da 7,7 milijona evrov ne bi smel biti problem za državni proračun. "Posebej je poudarila, da bo šla k ministru za finance in predsedniku vlade in da bo naredila vse, da bo ta sredstva zagotovila," je med drugim zapisano v osnutku revizije.
Ministrstvo za pravosodje sicer v Ljubljani najema prostore na 14 lokacijah, za kar ima sklenjenih 24 najemnih pogodb. Zneski najemnin državo mesečno stanejo skoraj 330 tisoč evrov, letno pa skoraj štiri milijone evrov.
Podrejenim je naročila, naj denar za kupnino iščejo znotraj proračuna, naj preverijo, ali bi nakup lahko financirali prek leasinga, pa tudi kakšne so vrednosti zemljišč, ki bi jih ministrstvo lahko prodalo, da bi v nakup lažje prepričala Boštjančiča in Goloba. Gre za zemljišče ob Dunajski cesti, kjer bi po prvotnem načrtu morala stati nova sodna palača, pa zemljišče na Masarykovi cesti ob glavni železniški postaji, kjer so pred 12 leti načrtovali sodno stavbo in kjer je zdaj parkirišče. Ter za zemljišče na Povšetovi ulici, kjer bodo po selitvi v nov moški zapor v Dobrunjah kmalu prazni prostori zdajšnjega pripora in ljubljanskega zapora.
Na podlagi vsega je v reviziji lahko razbrati zaključek, da je bila Dominika Švarc Pipan obveščena o vsem ter da je jasno in nedvoumno naročila, da "sekretariat aktivno pristopi k iskanju virov sredstev za nakup navedene stavbe". Prav tako pa, da se je strinjala z vsemi predlogi ter da je bila tista, ki ni odredila izdelave lastne cenitve.
Spomnimo, država je šele aprila, torej več kot štiri mesece po plačilu kupnine, naročila svojo cenitev.
Glede na cenitev, ki jo je aprila letos prejelo pravosodno ministrstvo, je bila stavba na Litijski v času nakupa vredna šest milijonov evrov. Država je zanjo plačala 1,7 milijona evrov več.
Kako po domače so projekt vodili, je jasno iz naslednjega podatka – pooblastilo za vodenje nakupa je bil podeljeno šele januarja 2024. Torej po tem, ko je bila stavba že kupljena in v celoti plačana kupnina.
Dominika Švarc Pipan sicer pri reviziji ni sodelovala, prav tako ni imela možnosti zagovora. "Prejšnja ministrica je imela dovolj časa, da se o postopkih v zvezi z nakupom predmetne nepremičnine s strani odstavljenih vodij služb sekretariata seznani. Glede ostalih navedb pa bo imela možnost podajati pojasnila in dokazila v drugih postopkih," je revizorka ostro zavrnila predlog zdajšnje vršilke dolžnosti generalnega sekretariata Saše Renko, naj se obvesti tudi nekdanjo ministrico. Slednje sicer nakazuje, da ima Švarc Pipanova na ministrstvu še vedno močan vpliv.
Je pa še pred odhodom z ministrstva Švarc Pipanova očitno želela ustaviti omenjeno revizijo s tem, ko je, ko je ta že potekala, takratnemu začasnemu generalnemu sekretarju Žarku Bogunoviču odredila celo, da se revizorki Suzani Hötzl odvzamejo vse pravice dostopa do dokumentacije. Po opozorilu, da so uslužbenci revizorki dolžni omogočiti dostop, bo tako v končnem poročilu revizije zapisano tudi, da je šlo za očiten poskus diskreditacije s strani nekdanje ministrice.
Preobrat in vloga finančnega ministra Boštjančiča
Ker je bilo na koncu premalo časa, da bi do konca leta 2023 dejansko spreljali nakup, je po več sestankih, usklajevanjih in preigravanjih različnih scenarijev 18. decembra padla odločitev, da se vse aktivnosti z nakupom nove sodne stavbe ustavijo. Odločitev je bila sprejeta po sporočilu Dominike Švarc Pipan, da "minister za finance ne more zagotoviti finančnih sredstev iz proračuna".
Kjub takšnemu sporočilu je, tako je revizorki razlagal takratni generalni sekretar Uroš Gojkovič, Švarc Pipanova vztrajala pri novem sestanku z ministrom Boštjančičem. In res, štiri dni kasneje po ustavitvi projekta (22. decembra) je na finančnem ministrstvu potekal nov sestanek, prvotno namenjen gradnji novega zapora v Dobrunjah.
Poleg ministrov Švarc Pipanove in Boštjančiča sta tam ključni vlogi odigrala še državni sekretar pravosodnega ministrstva Igor Šoltes in vodja Boštjančičevega kabineta Klemen Babnik. Prav slednja sta namreč na koncu sestanka odprla vprašanje Litijske, na kar se je finančni minister, na presenečenje vseh po nekaj splošnih vprašanjih strinjal z nakupom. Po koncu sestanka sta se sicer ministra nekaj minut pogovarjala še na samem.
Kar naenkat je bil torej že pokopan projekt spet obujen. Z vseh strani pa so padale zahteve, naj se v najkrajšem možnem času pripravi vsa dokumentacija. Mimogrede, 22. december, ko je bila sprejeta odločitev, je bil petek. V ponedeljek, 25. decembra, je bil božič, dan kasneje (26. decembra) pa praznični dan samostojnosti in enotnosti. To pa pomeni, da so uslužbenci obeh ministrstev imeli na voljo zgolj tri dni, da izpeljejo vse za skoraj osemmilijonski posel.
Na njihove pomisleke o (pre)kratkem roku jim je bilo rečeno, da bo minister za finance zagotovil vse potrebno, prav tako naj bi bilo vse usklajeno na ravni Vlade RS glede njenih pristojnosti v tem procesu. Glede na vse navedeno, revizorka zaključi: "Glede na potek aktivnosti je nesporno, da je minister za finance bil dobro seznanjen z nakupom stavbe na naslovu Litijska 51."
Prostore na Litijski si je Simon Starček, takratni vodja Službe za nepremičnine in investicije ogledal sredi marca lani. Kot je revizorki pojasnil Starček, je že takrat ugotovil, da stavba potrebuje celovito prenovo, saj da ima poškodovane stropove, inštalacije, da so na primer v nekaterih prostorih dotrajane talne obloge.
Vse nepravilnosti v prodajni pogodbi in (pre)visoka kupnina
Posledica hitenja in časovne stiske je bila slabo pripravljena prodajna pogodba, ki je močno odstopala od primerljivih. Kljub temu, da so jo potrdile številne službe ministrstva (Služba za javna naročila, pravne in splošne zadeve; Služba za finance in proračun; Služba za nepremičnine in investicije ter varnost pravosodnih organov in namestnica generalnega sekretarja) so v njej revizorji ugotovili več nepravilnosti.
Prodajna pogodba tako na primer ni vsebovala predplačila, pač pa zgolj plačilo celotne kupnine v nenormalno kratkem roku. Posledično pogodba ni šla v presojo državnemu odvetništvu, državna kupnina pa je bila slabo zavarovana. Vse to je posledica "nerazumne odločitve ministra za finance in ministrice za pravosodje o nakupu, dne 22. 12. 2023 (to je bil petek, dan pred pred 14-dnevnimi prazniki, in so se strokovni sodelavci na delovna mesta v zelo okrnjeni zasedbi (zaradi dopustov med enimi in drugimi prazniki) vrnili šele v sredo, dne 27. 12. 2023, torej dva dneva pred rokom za plačilo kupnine)," je zapisano v reviziji.
S tem pa strokovnim službam ni bila dana možnost, da bi o dodatnih zavarovanjih kupnine sploh razmišljala, kaj šele takšno odločitev dogovarjala s prodajalcem in jo kasneje tudi realizirala. "Ministra za finance in pravosodje sta z odločitvijo, da se nakup izpelje še v tem letu, zavestno tvegala pomanjkljive dogovore v pogodbi in se z nerazumno odločitvijo (MF je dne 19. 12. 2023 sporočil, da denarja za ta namen ni in da se stavba ne kupi, zato so se aktivnosti za pripravo pogodbe ustavile vse do 22. 12. 2023) podvrgla morebitnim sankcijam, ki jih takšna tveganja lahko generirajo."
Še več, strokovni sodelavci pravosodnega ministrstva, ki so sodelovali pri realizaciji pogodbe, so prepričani, da je finančno ministrstvo z odločitvijo ministra Boštjančiča, "da se nakup realizira še letos, zaobšlo oziroma si prilagodilo več svojih predpisov, predvsem tistih, ki predpisujejo roke pri zaključevanju proračuna za iztekajoče se leto".
Prodajna pogodba za nakup stavbe na Litijski tako odstopa od preostalih pogodb po zares kratkem roku za plačilo kupnine. V vseh ostalih pogodbah je namreč rok en mesec.
"Uslužbenci, ki so sodelovali pri sestavi pogodbe in ki so preverili ter potrdili njeno vsebino, niso ravnali v nasprotju z nobenim zakonom ali podzakonskim predpisom in so kljub opozorilom, katerih vodstvo ministrstva ni želelo upoštevati in je zaposlenim kljub temu naložilo, da se postopek izpelje v nenormalnih časovnih okvirjih, posel izpeljali na način, ki je odražal ne neskrbnost, temveč vestnost posameznih uslužbencev. Ne moremo potrditi ali kako drugače dokazati ali povezati, da bi ti uslužbenci skrbno načrtovali protipravno delovanje, prirejali dokumentacijo, zavestno zavajali ter delovali s ciljem, da sebi ali komu drugemu pridobijo protipravno korist," ugotavlja revizija.
Vrednost stavbe na Litijski so sicer takrat preverili tudi z modelom množičnega vrednotenja nepremičnin, in sicer modelom vrednotenja za pisarne. Litijska, zgrajena leta 1989 in s kvadraturo več kot pet tisoč kvadratnih metrov, je uvrščena v 15. vrednostno raven modela, kar pomeni, da je njena tržna vrednost med 5,8 in 6,2 milijona evrov. Kupnina je, spomnimo, na koncu znašala precej več 7,7 milijona evrov.
Od energetske izkaznice do bonitetne ocene z visokim tveganjem
Da država pri tem poslu ni delovala kot dober gospodar, je jasno tudi iz ugotovitev revizorjev po pregledu energetske izkaznice in bonitetne ocene podjetja Sebastjana Vežnaverja.
Pri energetski izkaznici namreč ni navedeno, da stavba več let ni bila v uporabi, prav tako ne, ali je sploh primerna za uporabo.
Bonitetna ocena podjetja Rajski vrt pa razkriva, da je bilo podjetje ustanovljeno izključno za nakup nepremičnine na Litijski in njeno nadaljnjo prodajo. Da je bila stavba kupljena s posojilom za zelo nizko vrednost. Bonitetna ocena je bila sicer jasna – poslovanje s podjetjem Rajski vrt predstavlja visoko tvegano poslovanje.
Nakup stavbe na Litijski sicer preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Zlorabe položaja pri poslu je osumljenih 13 ljudi, protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja, pa po navedbah NPU znaša najmanj 3,4 milijona evrov.
Po razkritju nakupa še očitki o mobingu
Spomnimo, le nekaj tednov po razkritju na 24ur.com v članku z naslovom "Bo država sodno stavbo preplačala za 6 milijonov evrov?" je ministrica Švarc Pipanova svoje podrejene sodelavce javno obtožila korupcije.
"Vse bolj kaže, da gre za skrbno in načrtovano protipravno delovanje, zavestno zavajanje in prirejanje dokumentacije s strani organizirane skupine s ciljem pridobitve protipravne koristi," njeno izjavo, zapisano na naši spletni strani, v osnutku revizije citira glavna revizorka.
Hudi očitki Švarc Pipanove so pripeljali celo do tega, da so v začetku marca letos Urošu Gojkoviču in Simonu Starčku na ministrstvu izrekli opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V obeh v opozorilih piše: "Večkrat in načrtno prikrival ali lažno prikazoval dejstva oziroma prirejal informacije oziroma drugače zavajal vodstvo ministrstva za pravosodje."
Glede na to, da vodstvo ministrstva Gojkoviču in Starčku nikoli ni pojasnilo, kaj konkretno naj bi kršila, katerih navodil nadrejenih naj ne bi upoštevala in celo katera konkretna ravnanja naj bi opustila, revizorka ocenjuje, da je Dominika Švarc Pipan z izrečenima opozoriloma pred odpovedjo "zlorabila delovnopravni institut opozorila pred odpovedjo za prosto izživljanje nad zaposlenima kot šibkejšima strankama v obliki nedopustnega preventivnega ustrahovanja in discipliniranja".
KOMENTARJI (660)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.