Katičeva bo zaradi nakupa sodne stavbe vložila kazensko ovadbo

Kot je danes povedala Katičeva, je stavba v slabem stanju, brez električne oskrbe, vanjo se steka meteorna voda, na strehi je poškodovana izolacija. V stavbo bi bilo treba po grobih ocenah vložiti več kot 5,55 milijona evrov, vendar sredstev za obnovo na ministrstvu nimajo, je dodala. 

Med drugim bi morali popraviti streho, zamenjati okna in talne obloge, poškodovani so stropi, in zagotoviti prezračevanje. 

Cenitev stavbe na Litijski cesti je za potrebe ministrstva za pravosodje naročilo državno odvetništvo. Povod zanjo so bili očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu, zaradi česar je sredi februarja odstopila zdaj že nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Nakup stavbe na Litijski sicer preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Glede na podatke nove cenitve je država za nepremičnino plačala 1,7 milijona več (7,7 milijona evrov), kot so jo sedaj ocenili. Z novo cenitvijo je želelo ministrstvo zagotoviti celovit in objektiven pogled na vrednost stavbe, ob čemer cenitev vključuje tudi oceno stanja stavbe ter grobo oceno stroškov njene obnove.

"Organi pregona bodo odločili zoper koga bo podana kazenska ovadba"

Ministrica je poudarila, da ji na podlagi dosedanjih ugotovitev in pridobljenih podatkov odgovornost nalaga, da tudi sama poda kazensko ovadbo, na vprašanje, zoper koga bi jo podala, pa je odgovorila, da je to na organih pregona. Nakup stavbe na Litijski sicer preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad, na ministrstvu pa so zaradi nakupa dvema sodelavcema izrekli opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Na ministrstvu bodo preverili tudi, ali je kupoprodajno pogodbo, ki so jo s prodajalcem Sebastjanom Vežnaverjem sklenili tik pred koncem lanskega leta, mogoče razdreti in kakšne bi bile v tem primeru posledice. Po oceni ministrice je danes sicer preuranjeno govoriti o postopkih in rezultatih, je pa izpostavila, da je bila v kupoprodajni pogodbi tudi protikorupcijska klavzula. Glede navedba Vežnaverja, da kupnina, ki jo je prejel, vključuje tudi DDV in davek na promet z nepremičninami, pa je poudarila, da se DDV za nakup tovrstnih nepremičnin ne plača, plača se le davek na promet nepremičnin v višini dveh odstotkov.

Skladno z aneksom h kupoprodajni pogodbi, ki sta ga kupec in prodajalec sklenila 16. januarja, mora ministrstvo stavbo na Litijski prevzeti v roku petih delovnih dni po prejemu ponovljenih izmer in nove cenitve. Oba pogoja sta zdaj izpolnjena, s čimer je ministrstvo minuli petek seznanilo pooblaščenko prodajalca, odvetnico Nino Zidar Klemenčič, kot datum primopredaje pa predlagalo 7. maj.

Med prednostnimi nalogami ministrstva po prevzemu je Katičeva izpostavila tudi zavarovanje stavbe. Postavili bodo zaščitno ograjo, poskrbeti morajo tudi za fizično zavarovanje. Postopek javnega naročanja v zvezi s tem je že v teku, zato računajo, da bo mogoče stavbo zavarovati sredi ali najkasneje konec maja.

Odgovora na vprašanje, za kaj bi ministrstvo za pravosodje lahko uporabilo objekt na Litijski, ministrica še nima. Po njenih pojasnilih objekt v celoti ni primeren za potrebe pravosodnih arhivov, "kot zgradba pa tudi ne za potrebe sodišč." Iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi za namestitev arhivov in knjižnice novi uporabnik lahko uporabljal prostore v kleti in zaklonišču ter na plošči nad zakloniščem, ne pa po posameznih etažah. Ker se stavba dolgo časa ni uporabljala, se pojavlja tudi dvom o ustreznosti priložene energetske izkaznice, je izpostavila.

V zvezi s površino stavbe pa je ministrica spomnila na javno naročilo za stavbo za potrebe sodstva iz junija lani. V njem je bilo navedena zahteva, da mora skupna površina poslovnih prostorov znašati okvirno 5000 kvadratnih metrov, iz zdaj popisanih površin pa je razvidno, da je prostorov, ki ustrezajo razpisnemu kriteriju, več kot 40 odstotkov manj. Glede statike stavbe pa glede na ugotovitve izvedencev ni bojazni, da bi se pri močnejšem potresu porušil ali močneje poškodoval, je dodala.

Odziv Švarc Pipanove in Vežnaverja

Za Televizijo Slovenija (TVS) se je odzvala Švarc Pipanova, ki je podatki cenitve ne presenečajo, s Katičevo se strinja, da je treba preveriti plačilo stavbne pravice, saj ta ni bila vpisana v zemljiško knjigo. "Gotovo je ta možnost dodana vrednost, verjetno bi sicer bila realna tržna vrednost stavbe še nižja, to pa na nek način tudi sovpada s tistim, na kar so opozorili že na Nacionalnem preiskovalnem uradu, da gre za sum pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini več kot tri milijone evrov," je dejala. Pri uveljavljanju protikorupcijske klavzule pa bi jo z vidika koristi oz. interesa kupca, torej države skrbelo, ali bi bilo možno ob morebitni ugotovitvi ničnosti pogodbe na podlagi te klavzule kupnino pridobiti nazaj, je še dejala za TVS.

Za TVS se je odzval tudi Vežnaver, ki cenitev ocenjuje kot nestvarno. Meni, da do tega zneska lahko prideš samo, če "ti kdo naroči, da moraš oceniti na šest milijonov evrov", cenitev pa da je ocenjena brez DDV. Meni, da gre za pri vsem skupaj za politično obračunavanje, zato si kot prodajalec želi miru.