Zdravnika nihče ni prosil, naj bolnemu konča trpljenje

Na ljubljanskem kliničnem centru so končali notranji nadzor zaradi suma evtanazije, spisano je tudi poročilo, je povedal strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker, ki pa vsebine ni želel komentirati.

Zato pa je več povedal predsednik interne komisije, ki na kliničnem centru preiskuje primer, Jože Balažic. "Niti bolnik sam, ker to ni mogel, niti njegovi svojci za to niso zaprosili. Nasprotno, svojci so želeli, da se ga zdravi, da ne trpi, in to je vse. Torej, nobeden ni zaprosil, da se mu skrajša življenje," je dejal ob robu okrogle mize o paliativni oskrbi. Odločitev zdravnika, da na smrt bolnemu 83-letniku skrajša življenje, je bila potemtakem samovoljna. 

Še več. Bolnik sam za končanje trpljenja sploh ni mogel zaprositi, saj je bil nezavesten. "Primer v kliničnem centru niti v začetku ni bil sum na evtanazijo, ker je bil bolnik nezavesten. In definicija evtanazije je usmrtitev na njegovo željo," je povedala koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Mateja Lopuh.

To pomeni popoln prebrat v primeru. Doslej smo namreč poročali, da naj bi zdravnik evtanazijo opravil na željo svojcev.

Evtanazije pri nas uradno ni. Gre lahko le za umor ali uboj

Slovenska zakonodaja ne priznava evtanazije. Obravnava samo uboj ali umor in zato je pravno enako, ali se je skrajšanje življenja na kliničnem centru zgodilo na prošnjo ali brez nje. Prošnja po smrti s strani bolnika ali svojca bi lahko bila za zdravnika le olajševalna okoliščina pred sodiščem, so poročali v oddaji 24UR. "Tukaj lahko govorimo o kaznivem dejanju uboja. Za to je zagrožena kazen od 5 do 15 let zapora," je to potrdil predstavnik Policijske uprave Ljubljana Vinko Stojnšek.

Kaj natančno se je dogajalo tisto noč na oddelku za nevrologijo bo znano v četrtek, ko bo UKC objavil izsledke interne preiskave. Do srede pa ima zdravnik čas, da odgovori na ugotovitve interne preiskave.

Neuradno naj bi imel zdravnik težave z narkotiki, že ko je delal na oddelku za intenzivno interno medicino. Leta 2012 si je našel novo zaposlitev na nevrološki kliniki. Na tem oddelku pa je nemoteno delal vse do zdaj. 

Spomnimo

Zdravnik naj bi konec preteklega leta na intenzivnem oddelku nevrološke klinike neozdravljivo bolnemu nevrološkemu bolniku opravil evtanazijo. Življenje naj bi mu skrajšal z mešanico kalija in morfija. Zaradi tega dogodka so v UKC Ljubljana sprožili notranji nadzor, prav tako je dogodek pod drobnogled vzela policija.

Evtanazija ni samomor z zdravniško pomočjo

Evtanazija je usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo pa je namerna pomoč pri samomoru, zato je ta dva pojma treba ločevati. Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje, je glavno sporočilo okrogle mize z naslovom Poslanstvo, mesto in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji – ali res potrebujemo evtanazijo? Pripravila jo je Državna koordinacija razvoja paliativne oskrbe. 

Predsednik zdravniškega društva Pavle Poredoš je pojasnil, da je evtanazija usmrtitev oz. prekinitev življenja in da to ni usmrtitev iz usmiljenja ali pasivna evtanazija. "Ko ni več možnosti za ohranjanje življenja, nastopi paliativa vključno z zdravili, ki imajo lahko dvojni učinek," je dejal.

Ob tem je koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Mateja Lopuh opozorila na razmišljanja, da se ob večanju odmerka močnega zdravila z namenom, da se prepreči bolečina, lahko tudi nehote povzroči smrt. "Tako razmišljanje je za nas, ki dnevno uporabljamo ta močna zdravila, nedopustno," je poudarila in z gotovostjo zatrdila, da pri pravilnem odmerjanju zdravil z močnim učinkom ni nevarnosti, da bi bolniki zaradi tega umrli, če je zdravilo predpisano pravilno in da je pomen dvojnega učinka preživeti.

"Zdravila opuščamo samo takrat, ko je jasno, da se je simptom, zaradi katerega so bila uvedena, uredil na drugačen način. Zdravljenje prekinemo samo takrat, ko je jasno vidno, da bolniku ne prinaša nobene koristi več ali mu celo škoduje," je dodala.

Po besedah predsednice Slovenskega združenja paliativne medicine Maje Ebert Moltare "morfij ne povzroča smrti, ampak napredovala bolezen".

Da državna etična komisija nasprotuje evtanaziji ne le zaradi Hipokratove prisege, ampak tudi zaradi tega, ker je v državah, kjer je evtanazija dovoljena, veliko zlorab, je povedal predsednik komisije Božidar Voljč. Kot je dejal, se slovenska družba naglo stara – zdaj je 17,5 odstotka ljudi starejših od 65 let, leta 2050 se pričakuje, da bo takih dobrih 30 odstotkov, med njimi bo 40 odstotkov starih več kot 80 let.

"Uzakonjena pravica in želja po smrti se v primerih staranja populacije hitro lahko sprevrže v dolžnost smrti, ko nekdo ne bo več mogel odločati sam o sebi," je prepričan Voljč. Opozoril je, da v slovenski zdravstveni politiki paliativna medicina še zmeraj ne doživlja zadostne podpore. Vprašal se je, ali smo jo sposobni zagotoviti vsakomur, ki jo potrebuje.

Na to je Lopuhova odgovorila, da je državni program paliativne oskrbe iz leta 2010 dober in da se paliativni pristop uvaja takoj po diagnozi. "To je celostna obravnava, kar pomeni, da s pomočjo pridruženih strokovnjakov lahko pravočasno nudimo duhovno, duševno in socialno pomoč," je izpostavila. Dodala je, da je odveč skrb bolnikov, da bodo hudo trpeli, in skrb svojcev, da bodo lahko samo nemočno opazovali umiranje in trpljenje.