Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da mora Slovenija nevrokirurgu Vinku Dolencu plačati odškodnino. Namreč, sodišče je ugodilo vlogi Dolenca, ki se je na evropsko sodišče pritožil po tem, ko mu je izraelsko sodišče dosodilo, da mora izraelskemu pacientu, ki ga je operiral v Sloveniji, plačati milijonsko odškodnino, slovensko sodišče pa je sodbo priznalo. ESČP je ugotovilo kršitev pravice do poštenega zaslišanja. Slovenija bo morala Dolencu plačati 9600 evrov odškodnine ter pokriti 6000 evrov stroškov, o premoženjski škodi pa bo sodišče odločilo naknadno.
Sodniki naj bi namreč dali Dolencu in državi šest mesecev časa, da se dogovorita, kako bo država popravila svojo napako, v nasprotnem primeru pa bodo o ustrezni premoženjski škodi ocenili sami, poroča Dnevnik.
Vrhovno sodišče je leta 2018 priznalo veljavnost izraelskih sodb, po katerih mora upokojeni nevrokirurg plačati milijonsko odškodnino nekdanjemu pacientu, Izraelcu Elijahu Mesiki. Izraelsko sodišče je leta 2006 namreč dosodilo, da mora Dolenc plačati Mesiki odškodnino, ker je po operaciji možganskega tumorja maja 1992 v ljubljanskem kliničnem centru ostal trajni invalid. Sodišče je hkrati prisodilo odškodnino v višini 235.000 evrov za nepremoženjsko in 2,39 milijona evrov za premoženjsko škodo, kar z zamudnimi obrestmi nanese več kot šest milijonov evrov.
ESČP je med drugim odločilo, da se toženi Dolenc nikoli ni izrecno odrekel svojemu sodelovanju na sojenju v Izraelu, s tem, ko je odvzel pooblastilo svojemu izraelskemu odvetniku in ni pooblastil novega odvetnika, pa to še ni pomenilo, da je izraelsko sodišče lahko nadaljevalo s sojenjem mimo osnovnih standardov poštenega sojenja. Sodišče še meni, da so slovenska sodišča, ki so priznala izraelsko sodbo v Sloveniji, namenila premajhno težo posledicam, da na sojenju v Izraelu niso zaslišali vseh prič. Izraelsko sodišče tako ni naredilo vsega, kar bi bilo dolžno, slovenska sodišča pa tega niso problematizirala in upoštevala.
Kaj se je dogajalo?
Dolenc je takrat nasprotoval temu, da bi imelo pristojnost v primeru izraelsko pravosodje, saj da je operiral v Sloveniji in bi moralo sojenje zato potekati v skladu s slovenskim pravnim redom. Zavrnil je tudi pričanje preko videopovezave in zahteval, da njega in njegove priče zaslišijo pred slovenskim sodiščem. Izraelsko sodišče je leta 2003 zaprosilo slovensko pravosodje za pomoč pri zaslišanju prič, a je leto kasneje zahtevo umaknilo, ker da ni bilo napredka v postopku in bi bila kršena pravica tožnika do sojenja v razumnem roku. Dolenc je poleg tega leta 2004 umaknil tudi pooblastilo odvetniku v Izraelu.
Izraelsko sodišče je nato sprejelo sodbo na podlagi izpovedb tožnikovih bratov ter strokovnih mnenj dveh nevrokirurgov; enega je predlagal tožnik, drugega pa Dolenc. Izključene pa so bile izpovedbe Dolenca ter zdravstvenega osebja, ki je skrbelo za tožnika v ljubljanskem UKC. Prav tako je bilo izključeno pričanje slovenskega pravnega strokovnjaka. Izraelsko sodišče je utemeljilo, da je do takega položaja prišlo zaradi ravnanj Dolenca, ki da je storil vse, da bi se izognil procesu v Izraelu.
Sodišča v Sloveniji so zavrnila pritožbe kirurga, da mu v Izraelu ni bilo omogočeno pošteno sojenje, ker da je imel dovolj priložnosti za predstavitev dokazov v svojo obrambo, poleg tega pa da se je z umikom pooblastila odvetniku dejansko odpovedal pravici do obrambe. Sprejela so tudi utemeljitev izraelskega sodišča, da postopek v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini ni bil potreben.
2020 se je obrnil na ESČP
Leta 2019 se je Dolenc pritožil na slovensko ustavno sodišče, a je bil zavrnjen, zato se je leta 2020 pritožil še na ESČP v Strasbourgu.
Sama sodba ESČP sicer avtomatično ne more vplivati na pretekle odločitve slovenskih sodišč. Za Dnevnik je Dolenčev odvetnik Mitja Vidmar dejal, da bodo poskušali doseči dogovor z državo, kako odpraviti posledice kršitev človekovih pravic. Če dogovor ne bo mogoč, pa bo o premoženjski škodi odločilo ESČP, še dodaja.
Odškodnina, do katere je upravičen Mesika, naj bi se skupaj z obrestmi vmes povzpela že do šest milijonov evrov, medtem ko naj bi Dolenc zaenkrat poravnal 300.000 evrov odškodnine, še poroča Dnevnik.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.