Nevladni sektor, prostor mladih, v katerem lažje govorijo o duševnih težavah

Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije (MMS) so konec marca sprejeli mnenjski dokument o duševnem zdravju mladih, ki opredeljuje izzive in potrebe mladih na področju duševnega zdravau ter predloge za sistemske izboljšave. V njem so med drugim utemeljili, da napačne predstave in predsodki, ki so povezani z duševnimi težavami in motnjami, ter šibka preventivna dejavnost na tem področju povzročajo, da mladi pomoč iščejo (pre)pozno. "V skladu z aktualno Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 sicer delujejo centri za duševno zdravje, a so preobremenjeni," so poudarili. Ob tem so še opozorili, da so zaradi pomanjkanja strokovnjakov na trgu organizacije, ki izvajajo razne 'duševne programe', a se zanje niti ne ve, ali imajo za svoje delo sploh ustrezno strokovno podlago.

Situacijo je zaostrila covidna epidemija

Že lani, ko se je začela epidemija, so mladi v veliki meri ostali brez pomoči. Po besedah MMS ni bilo več varnih prostorov za tiste, ki jim dom ne nudi varnega okolja. Mlade je bilo težko doseči na daljavo, njihovo vrstniško druženje in medsebojna pomoč pa sta postali zelo omejeni. "Težave mladih so se zato v tem času močno povečale, duševne stiske so se okrepile," so opazili na MSS.

Urša Leban iz Društva študentov psihologije, ki je tudi predstavnica MSS v interdisciplinarni delovni skupini za duševno zdravje otrok in mladostnikov, je prepričana, da imajo mladinske oziroma nevladne organizacije veliko vlogo pri reševanju trenutne situacije. Z različnimi brezplačnimi strokovnimi svetovanji poskušajo reševati stiske mladih in tako ohranjati sistem nad gladino. "A nevladni sektor ne bi smel prevzemati odgovornosti in v tem primeru reševati napak zdravstvenega sistema. Strokovna pomoč v duševni stiski bi morala biti na voljo za vse mlade, pravočasno in na napotnico," je izpostavila.

Podobno je utemeljila podpredsednica MMS Nina Rogelj Peloza. Mladinske organizacije imajo pomembno vlogo pri reševanju začetnih, in ne težjih oziroma patoloških duševnih težav. "Njihova vloga sta predvsem preventiva in osebnostna rast posameznikov," je poudarila.

Javne ustanove cenijo pomoč nevladnih organizacij, ker mnogokrat rešujejo sistemske težave

Jerneja Munc, mobilna psihosocialna svetovalka, ki sicer dela v javni instituciji, Javnem zavodu Mladi zmaji za Mrežo mladinskih centrov Ljubljana, je enako kot ekipa MMS ugotovila, da je covidni čas razgalil stanje na področju duševnega zdravja. Po njenih besedah so mladi že pred epidemijo predolgo čakali v vrsti za obravnavo pri specialistih, pomoč je bila mnogokrat neprilagojena: "Mladi so velikokrat sporočali, da imajo slabe izkušnje predvsem z institucionalizirano obliko pomoči − centri za socialno delo, psihiatrijo, zdravstvenimi domovi ..."

Epidemija je stanje poslabšala, mladi se do pomoči dokopljejo težje ali sploh ne, pojavile so se tudi nove oblike stisk, je zatrdila psihosocialna svetovalka. V Mladih zmajih opažajo več težav v odnosih z vrstniki in doma, osamljenost, pomanjkanje motivacije za šolsko delo in interesne dejavnosti ter porast samopoškodbenih vedenj, samomorilnih misli in zasvojenosti "Ker so bili mladi več v domačem okolju, so manjkrat iskali pomoč, saj običajno ne želijo, da bi za to izvedeli starši, ali pa je vir težav prav v domačem okolju," je razložila Munceva, ki je bila mladim v stiski med epidemijo sicer na voljo na digitalnih platformah.

Munceva se je večkrat znašla v situaciji, ko je mladino težko usmerila k takšni pomoči, ki bi jo potrebovali, še posebej tiste z akutnimi, hudimi stiskami, ki bi morali na pomoč specialista čakati več mesecev. In v takih primerih se izkažejo nevladne organizacije. Munceva se obrne nanje, saj mladim svetujejo, velika večina njihovih storitev pa je za uporabnike brezplačna, je zagotovila sogovornica: "Mlade k nevladnim organizacijam usmerjam glede na problematiko: nasilje v družini, zlorabe, zasvojenosti, denimo digitalna zasvojenost ... Strokovnjake tovrstnih organizacij pa vključujem tudi v pripravo izobraževanj za mladinske delavce. Menim, da nevladne organizacije velikokrat rešujejo težave, ki se pojavljajo na sistemski ravni in bi jih morali odločevalci že zdavnaj urediti."

Vloga mladinskega sektorja in nevladnih organizacij 

Organizacije mladinskega sektorja in nevladne organizacije, ki v svoje programe vključujejo področje duševnega zdravja mladih, se torej ubadajo predvsem s preventivno dejavnostjo, pri čemer so po besedah MMS pravzaprav najpomembnejši akter. Ukvarjajo se z izobraževanjem in ozaveščanjem ter mladim nudijo varen prostor, v katerem lahko govorijo o duševnih težavah in motnjah, pa tudi drugih temah, ki so sicer stigmatizirane, denimo o uporabi drog, hospitalizaciji in brezdomstvu, je utemeljila ekipa MMS v mnenjskem pismu.

Med nevladnimi organizacijami so tudi organizacije, pri katerih področje duševnega zdravja ne predstavlja zgolj del programa, temveč osnovno poslanstvo, in ki se običajno ne ukvarjajo le s preventivo, temveč tudi s konkretnimi oblikami pomoči in samopomoči posameznikom z duševnimi težavami in motnjami ali pa takšne posameznike združujejo. Mladi s tovrstnimi težavami se nanje obrnejo lažje kot na formalne zdravstvene institucije, zato predstavljajo pomembno podporo dejavnosti na področju duševnega zdravja oziroma predstavljajo njen sestavni del, so izpostavili v MMS.

Vsem pa je skupno, da so neformalno povezane z mladimi, jih poznajo in gradijo z njimi zaupne odnose, so prepričani v MMS. "Hkrati opažamo, da je v nekaterih od teh organizacij zavedanje o pomenu duševnega zdravja še vedno šibko in se mu namenja premalo pozornosti. Organizacije tudi same pogosto opazijo to svojo pomanjkljivost, sploh ko naletijo na posameznika, ki potrebuje pomoč, pa ne vedo, na koga naj se obrnejo oziroma katera vrsta pomoči je v posameznem primeru ustrezna," so opozorili na problem.

Neformalne organizacije so edinstvene pri podpori otrokom, mladostnikom in odraslim, ki se znajdejo v stiskah

Mladinske organizacije so svojevrstne pri podpori duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi načina in metod dela v neformalnem okolju. Mladinski delavci, animatorji, mentorji in voditelji se v bolj sproščenem vzdušju lažje približajo mladim in z njimi vzpostavijo zaupne in varne odnose, je prepričana Urša Leban. "S tem mislimo na prenos znanja, veščin in kompetenc, ki jih Mladi usvojijo v nevladnih organizacijah (mladinski centri, taborniki, skavti) različna znanja, kompetence in veščine, poleg tega razvijejo pozitivne in varne odnose z mladinskimi delavci," je pojasnila.

Aktivnosti so namreč zasnovane tako, da krepijo osebnostni razvoj otrok in mladostnikov, s tem pa tudi njihovo duševno zdravje. Poleg tega okrepijo občutek pripadnosti določeni interesni skupini, kar je še pomembnejše pri tistih, ki prihajajo iz manj spodbudnih družinskih okolij. Mladinski center ali druga mladinska organizacija lahko namreč predstavlja nadomestno varno okolje, meni Lebanova: "Iz tega torej izhaja teza, da je mladinsko delo samo po sebi preventiva."

Na drugi strani mladinske organizacije oziroma ves nevladni sektor pogosto pomaga aktivno. Otroke in mladostnike, ki se znajdejo v duševni stiski, usmerjajo, jim zagotovijo informacije ter jim nudijo razbremenilne pogovore ali strokovno pomoč. "Naloga in moralna dolžnost mladinskega delavca pa je, da sam oceni svoje sposobnosti in kompetence za nudenje pomoči v duševni stiski ter za otroka ali mladostnika po potrebi išče strokovno pomoč. Nekatere mladinske organizacije imajo zaposlen tudi strokovno izobražen kader, ki lahko nato otroku ali mladostniku nudi tudi strokovno obravnavo. Prednost takšnih obravnav je seveda hitrost, saj ni daljših čakalnih vrst, pa tudi to, da otroka ali mladostnika in njegovo zgodbo posamezna organizacija že pozna in je obravnava bolj poglobljena, razumevanje situacije in posameznika pa boljše," je prepričana Lebanova.

Da ima mladinsko delo v družbi pomembno vlogo, saj že v osnovi deluje preventivno, se strinja Mia Zupančič iz Mladinske zveze Brez izgovorov Slovenija, sicer diplomirana psihologinja, ki trenutno zaključuje magistrski študij zakonskih in družinskih študij, na področju duševnega zdravja mladih pa aktivno dela že od študentskih let. Mladinske oziroma nevladne organizacije so podporno okolje mladim, ki pozitivno vpliva na več dejavnikov duševnega zdravja: razvijajo se prijateljstva, na aktiven in strukturiran način preživljajo prosti čas, so del neke skupnosti s cilji in poslanstvom, razvijajo vrednote itd. "Mladinski delavci pogosto prvi opazijo duševne težave pri mladih, zaradi česar je še posebej pomembno, da so usposobljeni za ustrezen odziv, ko jih odkrijejo. Nudijo jim storitve prvega odzivanja na enak način kot reševalci na področju fizičnega zdravja. Pogosto so jim v oporo, dokler jih ne prevzame strokovnjak za duševno zdravje," je izpostavila.

Kot je pojasnila sogovornica, v Mladinski zvezi Brez izgovorov Slovenija zato veliko časa posvetijo prav odzivanju na stiske mladih. Pripravljen imajo interni priročnik o tem, kako reagirati v težavnih situacijah, kot so duševne težave, pa tudi vsakodnevne stiske, na primer težave v šoli  ali ločitev staršev, na podlagi katerega so usposobljeni mladinski voditelji, ki so z mladimi najpogosteje v stiku. V organizaciji imajo zaposleni tudi dve psihologinji, ki pomagata tako članom kot mladinskim voditeljem, ko ju potrebujejo. "Med epidemijo covida-19 smo mladim ponudili tudi svetovalne pogovore, če so jih želeli," je dejala.

'Ponudili smo prostor mladim, da se 'izkašljajo', se podpirajo med seboj in raziskujejo možne rešitve situacije, ki je na prvi pogled brezizhodna'

V Društvu Center za pomoč mladim (CPM) podpirajo mlade na poti odraščanja. Z različnimi inovativnimi izkustvenimi programi jim omogočajo odkrivanje in krepitev potencialov in širjenje socialne mreže ter jim pomagajo pri učinkovitem spoprijemanju z izzivi. Dejavnosti društva so namenjene tudi staršem oziroma tistim, ki so z mladimi povezani, je pojasnila predsednica CPM Špela Gorjan. "Posebno pozornost namenjamo mladim, ki so se znašli v stiski. Nudimo jim celostno obravnavo," je ob tem izpostavila.

Podporni programi društva pa so preventivne narave in vključujejo delavnice v številnih slovenskih srednjih šolah. Predstavniki društva jih organizirajo več kot 200 na leto. Na njih učijo različnih veščin in osvetljujejo razne tematike: spoznavanje, komunikacija, odnosi, timsko delo, učenje učenja, zasvojenosti, postavljanje ciljev, socialna bližina, ljubezen, spolnost, kako ustvarjalno razmišljati, kako krepiti samozavest, kako reševati konflikte in pridobiti socialne veščine ipd.

Njihovo projektno delo, ki poteka v obliki 'ad hoc', pa neposredno odgovarja na potrebe mladih 'tukaj in zdaj'. Tako so denimo v drugem valu epidemije oblikovali projekt 'Scena brez imena', saj se je mnogo mladih nanje obrnilo zaradi stiske. "Odziv je bil odličen. Mladim smo ponudili prostor, da se 'izkašljajo', se podpirajo med seboj, raziskujejo možne rešitve situacije, ki je na prvi pogled brezizhodna, se ob tem seveda tudi zabavajo, spoznavajo, predvsem pa skrbijo za svoje duševno zdravje v varnem, zaupnem in podpornem okolju," je zadovoljna Gorjanova, da so v društvu olajšali marsikatero skrb mladih.

'Najpomembnejše je, da na srečanjih dobi sporočila, da ni on kriv za to, kar se je dogajalo'

V Združenju za moč otrokom in mladostnikom, ki so bili žrtve spolnega ali drugega nasilja, pomagajo na dva načina. Posredno tako, da po starših ali zaupnih osebah, ki želijo zaščititi otroke, izvajajo zagovorništvo zanje. "To pomeni, da staršem ali drugim osebam svetujemo v kazenskih ali družinskih postopkih, jih informiramo o njihovih pravicah pri tem, sodelujemo z institucijami in drugimi nevladnimi organizacijami v dobrobit otroka ter spremljamo starše oziroma druge osebe na pristojne institucije," je pojasnila strokovna vodja združenja Tjaša Hrženjak.

Ker so ljudem tovrstne tematike pogosto tuje, jih največkrat zanima, kako najbolje pomagati otroku, kako govoriti z njim, kako ga kar najbolj zaščititi. "Naša vloga je, da nudimo te pomembne prve informacije in na tak način posredno pomagamo otrokom oziroma mladostnikom," je dejala Hrženjakova.

Neposredna pomoč Združenja za moč pa je psihosocialno svetovanje otrokom in mladostnikom, ki so doživeli katero izmed oblik nasilja. Na ta način ekipa združenja oblikuje varen in zaupen prostor, v katerem imajo mladi možnost spregovoriti o tem, kar se jim je zgodilo, ali o drugih stiskah, ki jih doživljajo. "Strokovnjak, ki sodeluje z otrokom ali mladostnikom, mu je ob tem v oporo, ga spodbuja, krepi njegovo moč, ga informira o doživljanju čustev, normalizira njegovo doživljanje in vedenje ter krepi njegovo samopodobo," je razložila Hrženjakova.

Cilj strokovnjakov Združenja za moč je torej zmanjšati intenziteto mladostnikovega doživljanja, da bi občutil razbremenitev in sprostitev ter bolje razumel sebe ter sedanje in preteklo dogajanje . "Najpomembnejše je, da na srečanjih dobi sporočila, da ni on kriv za to, kar se je dogajalo, da je z njim vse v redu, da je vreden in pomemben," je izpostavila Hrženjakova, ob tem pa dodala, da otrokom in mladostnikom, ki imajo akutne duševne težave ali stiske, ki zahtevajo drugačno obravnavo in za katere nismo kompetentni, ne svetujejo.

Kakšni pa so konkretni izzivi mladinskih in drugih nevladnih organizacij, katerih programi vključujejo pomoč mladim, ki so se znašli v duševnih stiskah? Kaj mlade najbolj tare in skrbi? Ali naši sogovorniki opažajo, da ima mladina predsodke zaradi svojih stisk, težav in psihičnih stanj ali druge dileme in strahove, povezane s tem, nas je zanimalo. O izzivih na terenu bomo pisali v jutrišnjem članku. Sogovorniki pa so spregovorili tudi o ovirah, s katerimi se spopadajo. Izpostavili so, kaj bi se moralo spremeniti, da bi lahko nevladne organizacije povečale svojo učinkovitost in delovale v polnem obsegu.