Od depresije, sextinga in motenj hranjenja do 'najnovejše' Zoom dismorfije

"Ločitev digitalni svet – realni svet je že dolgo zastarela. Kar se zgodi v digitalnem svetu, ima posledice v realnem in obratno," opozarja Rok Gumzej iz Logouta. In res – zdi se, da dandanes 'živimo' na spletu in prek družbenih omrežij. "Ne samo mladostniki, vsi danes že deloma živimo preko družbenih omrežij. Svojo karierno pot objavljamo na LinkedIn, z istomislečimi se povezujemo v Facebookove skupine, kjer izmenjujemo recepte, nasvete za vzgojo ali politična mnenja. Preko Whatappsa in Viberja pišemo sorodnikom v tujino in v spletnih klepetalnicah ter komentarjih debatiramo o vseh možnih temah. Mladostniki so samo najbolj vešči v tem."  

Natančnih podatkov, koliko časa slovenski mladostniki preživijo na družbenih omrežjih, žal nimamo, zadnji podatki SLOfit pa so pokazali, da za zasloni preživijo od 5 do 6 ur dnevno za zabavne in sproščujoče vsebine, kamor spadajo tudi družbena omrežja. V ta čas torej ne šteje na primer šolsko delo za zasloni. "Otroci in mladostniki, ki so rizični uporabniki družbenih omrežij, bodo večino ali ves ta čas porabili na njih, torej 5 do 6 ur," pove Gumzej. 

Da so družbena omrežja "nedvomno ena izmed najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa" za slovenske mladostnike, saj na njih preživijo več ur dnevno, pravi tudi Anja Murovec iz Svetovalnega sveta. "Večinoma pa mladostniki v prostem času večkrat pogledajo družabna omrežja, zato bi uporabo ocenili na več ur dnevno, sploh pri tistih, ki nimajo starševskega omejevanja ali nadzora." 

A kakšne so posledice pretirane uporabe družbenih omrežij? 

Raziskav o tem, kako družbena omrežja vplivajo na duševno zdravje otrok in mladostnikov, je bilo do sedaj narejenih dokaj malo, natančne posledice je težko opredeliti tudi zato, ker se družbena omrežja stalno spreminjajo, posodabljajo in razvijajo. Nekatere raziskave so pokazale, da so lahko stiki in socialne interakcije prek družbenih omrežjih koristne – socializacija, socialne interakcije so predvsem za najstnike izjemno pomembne, družbena omrežja pa to olajšajo, predvsem za tiste, ki imajo morda težave pri spoznavanju novih ljudi ali so bolj introvertirani. V zadnjih letih pa strokovnjaki vse glasneje opozarjajo na škodljive dolgoročne posledice. Študije tako kažejo predvsem na porast anksioznosti, depresije in motenj hranjenja pri mladostnikih. 

Tako je na primer raziskava univerze Pittsburgh pokazala na povezavo med časom, ko brskamo po družbenih omrežjih, ter negativno telesno samopodobo. Osebe, ki so več časa preživele na socialnih omrežjih, so na primer pogosteje poročale o motnjah hranjenja. Ločena študija iste univerze pa je dokazala povezavo med časom, preživetim na družbenih omrežjih, ter nespečnostjo in depresijo. 

'Na družbenih omrežjih predstavljamo boljše verzije sebe'

Med negativnimi posledicami družbenih omrežij je tudi spletno nadlegovanje, ki ga strokovnjaki povezujejo s samomorilskimi mislimi, pa tudi 'osredotočanje na všečke' in lažna prijateljstva, ki obstajajo zgolj na spletu ter pomanjkanje pristnih interakcij v živo. Komunikacija prek spleta je sicer količinsko večja, a po drugi strani vsebinsko manj globoka kot komunikacija iz oči v oči, kjer izmenjujemo več informacij tudi skozi neverbalno govorico. 

"Na družbenih omrežjih predstavljamo boljše verzije sebe, ki izpostavljajo zgolj naše vrhunce. Tudi sami algoritmi v aplikacijah delujejo na način, da izpostavljajo le najboljše in najbolj zanimive vsebine. Tovrstna vsebina v nas sproža anksioznost, saj imamo ob gledanju občutek, da je tam nekje neko življenje/izkušnja/aktivnost, ki bi nam prinesla veliko več sreče in veselje, a mi se je trenutno ne udeležujemo," pravi Rok Gumzej. 

In izpostavi življenja t. i. influencerjev, ki objavljajo vsebine s potovanj, zabav, brezskrbnosti ...  "in ob tem dobimo občutek, da sami nič od tega nimamo. Spremljanje družbenih omrežij nam posledično lahko zada želje in cilje, ki so nerealni in nam v resnici osebnostno sploh ne ustrezajo. A ker imamo občutek, da so ti cilji nekaj, kar ima vrednost ("saj ima slika 10.000 všečkov, to je očitno nekaj kar si vsi želimo?"), smo anksiozni, kadar jih ne moremo doseči. To seveda tudi vpliva na samopodobo. Na spletu za pozornost “tekmujemo” proti celotnemu svetu, kar poveča občutek, da se moramo še bolje izkazati, še močneje izstopati." 

Pri mladostnikih lahko pride tudi do t. i. FOMO, strahu pred zamujenim oziroma 'fear of missing out'. Gre za strah in občutek anksioznosti, da bomo nekaj zamudili. Ta strah pa pripelje do tega, da smo ves čas dostopni, da družbena omrežja ves čas preverjamo in se od njih težko odmaknemo, izpostavi Gumzej. Tovrstne občutke tesnobe povezujemo prav z razvojem in vzponom družbenih omrežij, predvsem Facebooka, Snapchata in Instagrama, doživljamo jih, ko na primer vidimo fotografije, posnetke prijateljev na spletu, kako se zabavajo brez nas, ko se počutimo izločeni iz družbenega dogajanja, ko vidimo življenje drugih oseb na družbenih omrežjih in dobimo občutek, da je naše življenje manj zanimivo. 

'Družabna omrežja lahko uporabljamo ali zlorabljamo'

Škodljive posledice družbena omrežja puščajo predvsem na samopodobi mladostnikov. Na spletu namreč močno prevladujejo podobe na videz popolnih oblik telesa in na videz srečnih posameznikov, parov, družin ali prijateljev ... "Dnevna izpostavljenost nerealno lepim telesom in nerealnim življenjskim stilom že pri odraslih spodbudi občutke nezadovoljstva s samim seboj in življenjem, kaj šele pri mladostnikih, ki se že tako ali tako soočajo z nenadnimi spremembami in oblikovanjem identitete," izpostavlja Nataša Grof, profesorica psihologije in socialna delavka na poljanski gimnaziji. In poudarja, da bi morali imeti vklopljen filter, ki bi nas intenzivno opozarjal, da prikazane slike na družbenih omrežjih niso realne, skorajda vse olepšane na tak ali drugačen način. 

Da t. i. influencerji prikazujejo le tisti del svojega življenja, ki ga želijo deliti z javnostjo, mladostniki pa pogosto nimajo kritičnega vidika, izpostavlja tudi Anja Murovec. "Na družabnih omrežjih sicer lahko zasledimo influencerje, ki delijo svoje stiske in težave, kar je po eni strani bolj realno, po drugi pa s tem povečujejo pritisk, da ljudje delijo tudi svoje najbolj intimne dele življenja, saj s tem še zaslužijo." 

Prav nerealne podobe teles, lepote, ki jih na družbenih omrežjih prej kot ne dosegajo s pomočjo raznoraznih filtrov in podobnim, pri tem pa to dejstvo ni nikjer izpostavljeno, predvsem pri mladih najstnicah lahko vodijo v motnje hranjenja. 

Na fotografijah se lahko marsikaj 'popravi' ali skrije, mladostniki pa lahko dobijo občutek, da bi tudi oni morali ali želeli tako izgledati, in se zato odločijo za dieto, izpostavlja Murovčeva. "V motnje hranjenja  zapadejo predvsem tisti, ki imajo pridružene osebnostne značilnosti, kot so perfekcionizem, želja po popolnosti, storilnostna naravnanost in nezadovoljstvo s samim seboj." 

Od Snapchata do Zoom dismorfije

S pandemijo, posledičnimi ukrepi in zaprtjem javnega življenja, delom od doma, šolanjem na daljavo ... je prišel tudi vzpon pred tem dokaj nepoznanega Zooma. In že je tu tudi nova motnja, značilna prav za obdobje koronakrize in epidemije. 

Skupaj s sestanki, srečanji in šolanjem prek Zooma se je pojavila t. i. Zoom dismorfija, sicer izpeljanka iz že pred tem poznane Snapchat dismorfije. "Gre za pretirano okupiranost s telesno podobo na kameri preko ZOOM-a, kjer oseba pretirano vidi svoje pomanjkljivosti," pove Murovčeva s Svetovalnega sveta. ZOOM dismorfija izjemno negativno vpliva na samopodobo in lahko vodi v pretiravanje s telesno aktivnostjo, hujšanje, motnje hranjenja.

Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da motnja povečuje število plastičnih operacij. To je bilo, sicer predvsem v tujini, opazno že ob pojavu Snapchata in njegovih filtrov. Plastična kirurgija iz New Yorka, Lara Devgan, je pred dobrim letom dni za CNN dejala, da skorajda polovica njenih pacientov k njej prihaja s 'predelanimi' fotografijami samih sebe. Leta 2019 je več kot 70 odstotkov članov Ameriškega združenja za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo poročalo, da k njim prihajajo pacienti, ki želijo s plastičnimi operacijami izboljšati svoje 'selfije' oziroma sebke. 

Da gledanje samega sebe na zaslonu več ur dnevno zelo negativno vpliva na samopodobo ljudi, je potrdila tudi raziskava, ki so jo v začetku leta predstavili ameriški raziskovalci. Ugotovitve temeljijo na izkušnjah 100 dermatologov v ZDA, rezultati pa kažejo na kar 56-odstotno povečanje povpraševanja po kozmetičnih popravkih zaradi videoklicev in podobno. "Ne samo, da se oseba sooča z lastnim odsevom veliko bolj intenzivno in pogosto kot prej, strmijo v popačen odsev," je januarja za AFP dejala avtorica študije Shadi Kourosh s Harvarda. Na spletnih kamerah imamo namreč lahko (tudi glede na razdaljo, svetlobo ...) večji nos, manjše oči, bolj zaobljen obraz ... 

Razširjenosti spletnega nasilja in sextinga se ne zavedamo dovolj dobro

Pa se najstniki zavedajo nevarnosti, ki na njih prežijo na spletu? Gumzej pravi, da pogosto temu ni tako, ali pa jih nevarnosti spleta celo ne zanimajo. Spletni prostor namreč lahko predstavlja tudi pobeg od težav vsakdana, kot so npr. ločitev staršev, težave v šoli, ljubezenske zagate ... Najstniki pa na spletu "iščejo tudi odgovore na vprašanja, ki jih ne upajo zastaviti svojim staršem ali pa menijo, da jim ti ne bodo zmogli dati dobrega odgovora oz. se ne počutijo dovolj varno, da bi vprašanje postavili. V teh primerih se še bolj zatekajo v družbena omrežja in k influencerskim osebnostim v iskanju potrditve in odgovorov." 

Kar 65 odstotkov slovenskih dijakinj je bilo žrtev spletnega nadlegovanja, je pokazala raziskava Odklikni leta 2018. Prav to predstavlja enega največjih in tudi najbolj razširjenih problemov, ki pa se ga obenem premalo zavedamo. Da se pogosto niti ne zavedamo, kaj vse spada pod spletno nasilje, pripoveduje Gumzej, še posebej mladi pogosto niso kritični do dogajanja na spletu, posledično pa je spletno nasilje zelo normalizirano, opozarja. 

"Tudi na naših delavnicah najstniki pogostokrat izpostavijo, "saj je že vsak od nas dobil kakšno neprimerno sliko od neznanca, to ni nič novega. Blokiraš račun in greš dalje". Pri otrocih, ki so žrtve spletnega groominga pa opažamo, da sami tega včasih sploh ne dojemajo, kot da se jim je zgodilo kaj nepravičnega. Nekdo jim na spletu poda pozornost, jih pohvali, jih posluša in to razumejo kot sprejemanje. Ko jih potem ta slika prosi za intimne fotografije, tega ne razumejo kot nekaj nevarnega." 

Žrtve spletnega nasilja po izkušnjah Gumzeja poročajo o občutkih sramu, obupa, jeze, strahu in anksioznosti, razvijejo pa se lahko tudi motnje hranjenja ali samopoškodovalne in samomorilske tendence. "Pogosto se počutijo nemočne, saj storilca na drugi strani ne vidijo, medtem ko se vsebina na spletu lahko širi veliko hitreje, kot jo uspemo brisati. S širjenjem neprimernih vsebin (lažnih profilov, predelanih slik našega obraza, žaljivih šal/memov ...) se število storilcev tudi veča. Vsak od nas, ki podpre žaljivo vsebino na spletu in jo širi dalje, tudi sam s tem postane storilec." 

'Kar pošljemo na internet, bo videlo več oseb, kot če bi to prilepili na šolsko oglasno desko'

Veliko bolj razširjeno ter normalizirano, kot si upamo priznati, je tudi pošiljanje golih fotografij. Mladi pogosto niti pomislijo, da "ko ena slika uide na splet, nad njo izgubimo kakršen koli nadzor". Gumzej to ponazori s primerom: "Kar pošljemo na internet, bo videlo več oseb, kot če bi to prilepili na šolsko oglasno desko."

Na Logoutu se srečujejo tudi s primeri izsiljevanja oziroma t. i. sextortionom od oseb, ki ji je bila gola fotografija poslana. "'Daj še eno pošlji, drugače to pošljem tvojim staršem', ali pa 'Plačaj 100 evrov ali pa to sliko vidi vsa šola'", sta primera, s katerimi so se že srečali. "Tudi če osebi na drugi strani zaupamo, gre na primer za fanta ali punco, to še ne pomeni, da bomo večno skupaj. Lahko se tudi zgodi, da tej drugi osebi ukradejo telefon in na ta način neka X oseba pride do naših intimnih slik. Najvarnejše je, da tovrstnih slik sploh ne pošiljamo."