Tudi šolniki grozijo s stavko

Po preimenovanju predsedstva Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) v stavkovni odbor in pozivu njenega predsednika Branimirja Štruklja, naj se jim zaradi varčevalnih predlogov vlade pridružijo tudi drugi sindikati v javnem sektorju, sta tako Sindikat policistov Slovenije kot Policijski sindikat Slovenije za ponedeljek in torek sklicala stavkovne odbore. Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pravi, da se bo njegov sindikat pridružil vsaki stavkovni aktivnosti, ki bo v njihovem interesu, saj je za njih vladni varčevalni predlog popolnoma nesprejemljiv.

Da je ob takšnem varčevalnem paketu stavka neizogibna, so sklenili tudi v glavnem odboru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). O splošni stavki bodo glasovali 2. aprila. Če se bodo odločili za stavko, jo bodo izvedli 18. aprila. V SVIZ zahtevajo, da vlada umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ukrepe, ki zmanjšujejo kakovost javnega šolstva, in tiste ukrepe, ki znižujejo plače javnih uslužbencev.

Po njihovem mnenju bi morala imeti vlada do dela javnih uslužbencev spoštljivejši odnos, saj pomembno prispeva k naši skupni blaginji. Zato zavračajo zviševanje normativov v vrtcih in šolah, ki bodo vplivali na zmanjševanje kakovosti javnega šolstva in odpuščanje učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev in vzgojiteljev. Nasprotujejo pa tudi racionalizaciji delovanja javnih zavodov na področju kulture, ki so že zdaj na robu preživetja, ne strinjajo pa se niti s prepovedjo sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, ker bo to onemogočilo optimalno delo v raziskovalnih zavodih.

Vladne predloge so soglasno zavrnili tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Ocenili so jih kot grob poseg v socialno državo in jih zavrnili kot nesprejemljive. Po njihovem mnenju so številni neupravičeni, neutemeljeni in nepravični, nikakor pa ne bodo pristali na kakršno koli zniževanje plač brez predhodne odprave plačnih nesorazmerij in na odpravo regresa. Obenem so zatrdili, da so se pripravljeni pogajati z vlado in iskati kompromise.

Predsednik Sindikata obrambnega ministrstva Darko Milenkovič je poudaril, da so vojaki z ustavo sicer omejeni glede stavke, "vendar pa obstaja bojazen, da bi ukrepi, ki jih je predlagala vlada, privedli do uporabe vseh oblik sindikalnega boja, ki nam je dovoljen in legitimen". Po njegovih besedah zanje ni sprejemljiv noben vladni ukrep. 

Dnevi težkega usklajevanja

Štrukelj je po večurnih pogajanjih z vlado povedal, da niso dosegli nobenega napredka, saj so zgolj izmenjevali stališča. "Z napovedjo stavke poskušamo vlado prepričati, da umaknejo nepravične in nesprejemljive ukrepe, zato da bi lahko prišli do bolj razumne rešitve," je za 24UR ZVEČER povedal Štrukelj. V sindikatih javnega sektorja sicer predlagajo zamrznitev plač do konca leta, v tem času pa bi v miru preučili, kako bi ukrepe naredili bolj pravične, "ne pa take, ki jemljejo tistim, ki imajo manj, nič pa tistim, ki imajo več".

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je dejal, da sindikati niso prinesli nobenega novega predloga, ki bi nadomestil vladne ukrepe. Kot pravi, je vlada svoje naredila, sedaj pa so na potezi sindikati, če se ne strinjajo s predlaganimi ukrepi.

Pred začetkom pogajanj o vsebini je vodja pogajalske skupine dela sindikatov Drago Ščernjavič povedal, da se bodo aktivnosti glede morebitne skupne stavke "kmalu povezale v eno točko".

Pojasnil je, da so sindikati že dobili vladne predloge za spremembe aneksa h kolektivni pogodbi, zakona o interventnih ukrepih ter spremembe in dopolnitve poslovnika. Zato bo šlo po njegovih ocenah gotovo za "par dni težkega usklajevanja".

Bodo ukrepi prizadeli najšibkejše?

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer je 23 sindikatov javnega in zasebnega sektorja, se zavedajo, da so nekateri vladni predlogi koristni, mnogi pa so nepravični in v nasprotju z interesi večine prebivalcev Slovenije. Po njihovem mnenju vlada s slednjimi izstavlja račun za slabo stanje javnih financ njenim prebivalcem in posega v ustavno kategorijo socialne države, zato bodo storili vse za preprečitev njihove uveljavitve.

Vlado pozivajo k intenzivnim pogajanjem, med katerimi bi dosegli uvedbo ukrepov, s katerimi bi breme krize prevzeli predvsem njeni povzročitelji, vse zainteresirane pa so pozvali k oblikovanju koalicije za ohranitev socialne države. Poudarjajo, da želi vlada zgolj varčevati, nima pa razvojnega koncepta upravljanja države.

Spomnili so tudi na visoko obremenjeno delo in predlagali poostren nadzor nad plačevanjem davkov. Obenem so za uvedbo davkov za obremenitev kapitala najbogatejših in luksuza, na nepremičnine z enotno stopnjo za celotno državo, na prazne nepremičnine, na cerkvene nepremičnine, za delodajalce v primeru zaposlovanja na negotovih oblikah dela in tako dalje. Predlagajo zmanjšanje števila občin in uvedbo skupnih javnih naročil. Če v vladi ne bo prevladal razum, kar pomeni, da ne bo upoštevala njihovih pozivov in bodo šli ukrepi tudi čez sito državnega zbora, bodo po besedah njihovega predsednika Dušana Semoliča izkoristili pravico do referenduma.

Na Zavodu za zaposlovanje imajo podobne predloge kot vlada

Na Zavodu za zaposlovanje se zavedajo, da je nujna čimprejšnja aktivacija brezposelnih, saj lahko začetna pasivnost vodi v dolgotrajno brezposelnost. Strinjajo se z vlado, da bi lahko k temu deloma pripomogli tudi ukrepi za zniževanje denarnega nadomestila v prvih treh mesecih, znižanje najvišjega nadomestila in skrajšanje prejemanja nadomestila. Ob navedenih predlogih glede denarnega nadomestila pa izpostavljajo tudi pomen izvajanja določenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki izboljšujejo zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb. Za to pa je, pravijo, nujna tudi gospodarska rast oziroma odpiranje novih delovnih mest.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!