'Nedeljski referendum na ravni plebiscita'

Z vseh koncev je slišati, kako pomemben je nedeljski referendum za nadaljnjo prihodnost Slovenije. In politična javnost pri nagovarjanju tiste navadne javnosti ponavlja vedno isto, pri tem pa se ustvarja jasna delitev na tiste, ki so ZA, in tiste, ki so PROTI.

Kot je poudaril predsednik vlade Borut Pahor, je arbitražni sporazum prvi sporazum, ki sta ga podpisala predsednika vlad dveh držav, in prvi, ki je bil tudi ratificiran v obeh parlamentih. "Zdaj na koncu je samo od ljudi v Sloveniji odvisno, ali bo arbitražno sodišče začelo delati," je dejal Pahor.

V zadnjih anketah pa je bilo še precej Slovencev neodločenih. "Mislim, da jih bo veliko neodločenih vse do dneva glasovanja, veliko od teh pa žal ne bo šlo na referendum,“ je prepričan vodja SDS Janez Janša. Pravi, da sama tematika ni niti tako zapletena, smo pa po njegovo Slovenci prvič v položaju, ko politika poziva na referendum o temeljnem elementu slovenske suverenosti in državnosti, to pa počne z različnimi odgovori na ista vprašanja. "Od plebiscita naprej smo namreč vse pomembne dileme reševali skupaj, šli smo tudi na druge podobne referendume, a je slovenska politika ljudi vedno nagovarjala enotno. Zdaj jih nagovarja različno in to povzroča največ zmede,“ je prepričan Janša.

Pahor pa je ocenil, da je nedeljsko vprašanje v rangu tistih, o katerih smo Slovenci odločali na plebiscitu in na referendumu o vstopu v EU in zvezo Nato. Po njegovo so državljani doslej na referendumih odločali o bistveno manj pomembnih in trivialnih zadevah.

Kot je poudaril, je ta referendum po svoji teži in posledicah ne samo za Slovenijo, temveč tudi za Hrvaško, regijo in EU bistveno pomembnejši kot velika večina drugih referendumov. "Ne odločate se o vladi ali proti njej, odločate se za ta sporazum ali proti njemu, za prihodnost urejanja odnosov ali za preteklost neurejenih odnosov," je dejal.

Janša: Določitev meje po mednarodnem pravu Slovenije ne pripelje v mednarodne vode

A Janša na sporazum gleda povsem drugače kot Pahor. "Že na prvi pogled se je videlo, da vsebuje starodavno hrvaško zahtevo, da se meja določa po mednarodnem pravu. Na to zahtevo Slovenija nikoli doslej ni pristajala,“ je glede sporazuma dejal Janša. Pravi, da stališče SDS izhaja ravno iz poznavanja mednarodnega prava. "V preteklih letih in mandatih je namreč Slovenija zbrala ogromno pravnih mnenj in študij o tem, zakaj Hrvaška tako vztraja pri mednarodnem pravu. Na koncu se je pokazalo, da zato, ker je mednarodno pravo v podobnih primerih, kot je naš, zbirka precej togih pravil in praks, ki Sloveniji onemogočajo teritorialni izhod v mednarodne vode,“ je dejal.

Priznava, da lahko pravičnost znotraj prava (equity) omogoča, da se sredinska črta zariše bliže eni ali drugi obali, vendar pa, da mednarodno pravo ne omogoča, da bi s tako razmejitvijo prišla do mednarodnih voda. "O tem ni nikakršnega dvoma. Določitev meje po mednarodnem pravu Slovenije ne pripelje v mednarodne vode,“ je prepričan Janša.

Arbitražni sporazum sicer v točki 3b arbitrom izrecno nalaga, da morajo določiti stik Slovenije z odprtim morjem. A Janša pravi, da bi Slovenija stik z odprtim morjem dobila tudi, če to ne bi pisalo v tem sporazumu. Že mednarodne konvencije namreč dovoljujejo, tako Janša, prehod preko teritorialnih voda sosednje države oziroma t. i. neškodljiv prehod, ki je ena od možnosti stika. "Poleg tega moramo vedeti, da Slovenija danes že ima teritorialni izhod v mednarodne vode in ne potrebuje nobenega stika,“ je dejal Janša.

Janša je sicer v radijski oddaji Studio ob 17.00 napovedal, da poslanci SDS ne bodo podprli vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo rešeno vprašanje meje. Pahor mu je dejal, da je meja pravzaprav že rešena z arbitražnim sporazumom, a ga ni prepričal.

Türk: Sem na strani zdrave pameti in pravne države

Da se glede arbitražnega sporazuma pojavljajo tako deljena mnenja, pa je po besedah predsednika republike Danila Türka povsem običajno, saj je Slovenija pluralistična družba. Zase pravi, da je na strani zdrave pameti in pravne države. "Po zdravi pameti je dobro, da sprejmemo dober sporazum, ki omogoča rešitev problema, pravna država pa nam narekuje, da se ne bojimo prava," je dejal Türk.

Predsednik Türk podpira določitev kopenske in morske meje med državama z mednarodno arbitražo. "Če imamo prav in imamo argumente – in te imamo –, ni razloga, da ne bi zaupali vase in v svoje argumente in pred arbitražo dosegli, kar je mogoče doseči, torej pravično mejo, ki v celoti ustreza stanju 25. junija 1991," je dejal.

Oman: Glasoval bom proti arbitražnemu sporazumu

Na nedeljskem referendumu pa bo nasprotno kot Türk glasoval prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Pravi, da mu "ne gre v račun, da vlada prelaga odgovornost na državljane, ki po naravi stvari ne morejo poznati dikcij v zakonu" in ker je s tem "eliminirala referendum, ki bi ga sprožila opozicija".

Kot dodaten argument za glasovanje proti referendumu je Oman navedel tudi razdeljenost pravnikov. Po njegovi oceni bi se bilo lažje opredeliti, če bi ga podpirali vsaj vsi pravniki z "leve". Gre za preveč pomembno zadevo, ki ne more biti stvar ene ali druge stranke, koalicije ali opozicije. Vlada bi se morala že med pogajanji o sporazumu posvetovati z opozicijo, ker pa tega ni bilo, se politična razdvojenost "nadaljuje ali povečuje", je dejal.

Picula: Hrvaška enostranska izjava je le za domačo rabo

Poslanec hrvaške opozicijske stranke SDP in nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula pa je danes poudaril, da je hrvaška enostranska izjava o neprejudiciranju namenjena izključno za hrvaške "domače potrebe". "V hudi zmoti je tisti, ki misli, da bo imela vpliv na proces odločanja arbitrov," je dejal Picula. Dodal je, da je izjava "taktične narave" in da nima pravne vrednosti. Meni, da je hrvaška premierka Jadranka Kosor želela z njo zadovoljiti del hrvaške javnosti.

Tokrat na udaru zemljevid koalicije

Poročali smo že, da so se pojavile kritike zemljevida, s katerim SDS kaže trenutno in potencialno stanje, češ da zemljevid Slovenije ni pravi. SDS je to odločno zanikala, predsednik SLS Radovan Žerjav pa se kritično odzval na zemljevid, ki ga je koalicija objavila v svoji brošuri s pozivom h glasovanju za sporazum. Po njegovem ta zemljevid kaže, da se "zavestno spuščamo" v nekaj, za kar že vemo, da bo v nasprotju z mnenjem ustavnega sodišča in lanskim sklepom državnega zbora. Kot je navedel, zemljevid predvideva, da se Slovenija odpove 20 odstotkom Piranskega zaliva in tretjini slovenskega morja v korist Hrvaški, delno v korist koridorja, je dejal. Ponovil je še, da zato ker bodo arbitri odločali po mednarodnem pravu, noben koridor, ki bo vodil do odprtega morja, "ne bo v izključni lasti Slovenije".

Na vprašanje, ali je kaj bolj pomirjen glede izida arbitraže, ko je eden najbolj uglednih pravnikov, nekdanji predsednik Meddržavnega sodišča Stephen Schwebel, dejal, da pomeni "junction" točko, kjer se slovenske vode srečajo z odprtim morjem, je odgovoril, da so na torkovem zborovanju Zbora za republiko povedali, da je analiza vseh primerov, kjer se je uporabil izraz junction, pokazala, da pomeni stičišče, dotikališče.