"Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka," je ob odprtju konference dejala Tanja Fajon.
"Pred tremi desetletji smo bili priča grozljivim zločinom v naši neposredni soseščini in globoko razumemo vlogo pravice pri končanju sporov, spravi in zdravljenju globokih ran posameznikov in družb," je poudarila.
Kot eno od prednostnih področij pri pregonu zločinov je izpostavila spolno nasilje, zlasti v času oboroženih spopadov. "Vojske in milice uporabljajo spolno nasilje kot vojno taktiko. Zato moramo zagotoviti, da se globoke rane žrtev zacelijo z zagotavljanjem pravice. Žrtve morajo biti slišane," je še dodala.

"Začenjajo se zelo tehnična pogajanja za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, katere namen je zagotoviti mednarodno sodelovanje med pravosodnimi sistemi tam, kjer so pravne praznine pri pregonu tovrstnih zločinov," je dejala Fajon, ob tem pa poudarila, da bi bil sprejem konvencije pomemben mejnih na področju mednarodnega kazenskega prava in boja proti nekaznovanosti zločincev. Doslej je podporo konvenciji izrazilo že 80 držav in drugih organizacij iz celega sveta.
Tudi ministrica Švarc Pipanova je prepričana, da bo delegatom v naslednjih dveh tednih uspelo uskladiti stališča in najti skupne rešitve za izboljšanje nacionalnih kazenskih postopkov.
Opozorila je, da nekaznovanost za mednarodna kazniva dejanja ostaja resna grožnja pravni državi, povečuje nevarnost nadaljnjega nasilja ter resno spodkopava prizadevanja za zaščito temeljnih človekovih pravic in dostojanstva. "Naša dolžnost je torej, da še naprej krepimo svoja prizadevanja za odpravo nekaznovanosti, da storilce pripeljemo pred sodišče, žrtve pa pred pravico," je dodala.
Pri tem se je oprla predvsem na zagotavljanje podpore in zaščite otrokom kot udeležencem v kazenskih postopkih. "Vzpostaviti moramo učinkovite sisteme podpore in zaščite otrok, ki so v glavnem žrtve in priče v kazenskih postopkih. Hkrati pa ne smemo pozabiti na posebne potrebe in ranljivosti otrok, ki se lahko znajdejo na drugi strani pravice," je dejala.

"Zagotoviti moramo tudi, da kazenski postopki ne povzročijo sekundarne viktimizacije zaradi travmatičnih izkušenj, medijske izpostavljenosti, pomanjkanja psihološke in socialne podpore ali celo ustrahovanja in groženj. Zato je bistveno, da se sprejmejo pristopi, občutljivi za otroke, ob upoštevanju njihovih pravic, dostojanstva in najboljših interesov," je še dodala.
Ob tem je tudi poudarila, da ne smemo izgubiti upanja, tudi če se večje države, kot sta Rusija in Kitajska, ne pridružijo konvenciji. "Vsaka pravna praznina, ki jo zapolnimo, pomeni manj prostora za storilce kaznivih dejanj," je dodala.
V luči tega je kot zgledno prakso omenila nedavno vzpostavitev tako imenovane Hiše za otroke v Sloveniji. Ta temelji na skandinavskem modelu Barnahus in zagotavlja varen, otrokom prijazen prostor, skupaj s celovitimi medicinskimi, psihološkimi in socialnimi storitvami ter posebej usposobljenimi strokovnjaki s področja kazenskega pravosodja za izvajanje pogovorov z otroki, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.
Sedaj se države zanašajo le na Mednarodno kazensko sodišče
Nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius je pojasnila, da je sedanji okvir mednarodnega kazenskega prava zastarel in nepopoln. "To pa otežuje boj proti nekaznovanosti zločincev. Vse žrtve si zaslužijo, da so storilci privedeni pred roko pravice," je dejala.
Zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib je izpostavila, da bo konvencija MLA državam omogočila prevzem večje odgovornosti za pregon kaznivih dejanj. S sprejemom konvencije pa se države ne bodo potrebovale zanašati zgolj na Mednarodno kazensko sodišče (ICC).
"Konvencija ni le sporazum, temveč resnična sprememba v našem sodelovanju. Končni cilj ni le zaustavitev nekaznovanosti, temveč tudi to, da se tovrstni zločini ne bi nikoli več zgodili," pa je poudaril državni sekretar zunanjega ministrstva Argentine Pablo Anselmo Tettamanti.
Argentinska sodnica in predsednica konference Silvia Fernandez de Gurmend je dodala, da večstranskega pravnega okvirja za okrepljeno sodelovanje pri pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev ni.
Kot ključne izzive konference pa je izpostavila problematičnost definicij kaznivih dejanj in zapletenost njihove vključitve v konvencijo MLA ter natančno opredelitev korakov pri sodelovanju med državami.
Na največji diplomatski konferenci v Sloveniji približno 300 strokovnjakov
Slovenija bo diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA) gostila do 26. maja.
Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadar koli gostila. Na njej sodeluje približno 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 71 držav podpornic konvencije MLA. Cilj konference je sprejem konvencije, s katero se bodo zapolnile pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.
V kolikor bo na konferenci sprejeta konvencija MLA, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava, sprejeta po rimskem statutu leta 1998. Pobuda sicer deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov. Depozitar konvencije bo Nizozemska, ime pa bo nosila tudi po slovenski prestolnici.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.