Nakup 156 prenosnikov, na katere poslanci in pristojne službe po zagotovilih parlamenta še čakajo, je dvignil veliko prahu in ugibanj, ali je bila izvedba javnega razpisa izvedena v skladu z zakonodajo in v skladu z javnim interesom. Za mnenje smo povprašali računsko sodišče, na katerem so nam povedali, da se o konkretnem primeru in zakonitosti posla ne morejo izrekati, saj lahko mnenje o pravilnosti in smotrnosti ali gospodarnosti poslovanja izrečejo le v opravljeni reviziji.
Računsko sodišče: Revizije posla letos ne bo
Računsko sodišče skladno s predpisi sprejme program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti kot letni program dela konec leta za prihodnje leto. Program je zaupen in do izdaje posameznega sklepa o začetku revizije te ostajajo zaupne. Ko je sklep izdan in pravnomočen, je javno objavljen na spletni strani računskega sodišča, kjer objavljajo in sproti posodabljajo faze vseh revizij, ki trenutno potekajo.
Ker je javni razpis za nabavo prenosnikov državni zbor izvedel prav konec prejšnjega leta, letos računsko sodišče tega posla ne bo revidiralo, so pa potrdili, da pri sumu oškodovanja javnih financ postopki ne zastarajo in se lahko novembrski javni razpis znajde na mizah revizorjev že v prihodnjih letih.
"Predsednik Igor Šoltes poudarja, da se mora skladno s predpisi o javnem naročanju naročnik izogibati takim razpisom, kjer bi favoriziral določenega konkretnega ponudnika. Tako pogoji kot tudi merila morajo biti čim bolj objektivni. Predvsem pa morajo biti razpisi tudi sorazmerni, torej da se ne kupuje nekaj, kar ni potrebno, posebej sedaj v času krize," so še dodali na računskem sodišču.
Urad za varstvo konkurence: Mogoč je sum "bid rigginga", a ga bo težko dokazati
Ker je vprašljivo tudi dejstvo, ali niso bili z rigidnimi in ostrimi razpisnimi zahtevami oškodovani tudi konkurenti na področju ponudbe računalniške opreme, je omenjeni primer pritegnil tudi pozornost urada za varstvo konkurence. Kot je za 24ur.com povedal direktor urada Damjan Matičič, je o objektivni krivdi za zdaj prezgodaj govoriti, saj bi bilo treba preučiti celotno dokumentacijo.
Pri podrobnem navajanju tehničnih zahtev in s tem eliminaciji potencialnih konkurentov bi po besedah Matičiča lahko obstajal sum na "bid rigging" dogovarjanje in s tem sum na koruptivno dejanje, ki ga je težko dokazati. Pobuda pri pisanju razpisa je bila podrejena volji pripravljavca dokumentacije, morebitno materialno korist, ki bi jo imel kdo v poslu, ali oškodovanje javnih financ pa je v tem hipu težko dokazati.
"Kot je jasno, rok za revizijo postopkov še ni potekel, pri samem poslu pa je ključno to, kar je v naročilu določil sam naročnik. V uradu se ukvarjamo s sumi usklajenega delovanja podjetij, pri javnih naročilih pa je težko dokazati nelegalno dogovarjanje o poteku poslov ali usklajeno delovanje, s katerim bi bili oškodovani ostali ponudniki in konkurenti na trgu," pravi Matičič. S tem se v naši državi ukvarja policija.
Z generalne policijske uprave so nam sporočili, da preiskava omenjenega primera še ne poteka, ker ni bil za zdaj podan sum kaznivega dejanja, če pa bi bile ugotovljene nepravilnosti pri samem postopku, bodo ravnali v skladu s pristojnostmi.
Pukšič: pogodba naj se razveljavi
V poslanski skupini SLS menijo, da nakup nadstandardnih računalnikov v teh časih ne more biti prednostna naloga. Sklenili so, da se od nakupa javno povsem ogradijo.
Kot je v sporočilu za javnost zapisal poslanec SLS Franc Pukšič, je nabava opreme "izključno v pristojnosti generalnega sekretariata DZ". "Sam kot poslanec nisem imel prav nobenega vpliva na to, kakšen računalnik kupujejo zame, niti me ni nihče vprašal, ali potrebujem novega, zato se mi kritike tudi na račun mene, mojih poslanskih kolegov in mojih sodelavcev ne zdijo upravičene," je dodal. Od vodstva državnega zbora pričakuje pojasnila in zdi se mu pomembno, "da se zadeva do popolnosti razčisti".
Začetek postopka nakupa računalnikov v času, ko je bil parlament že razpuščen, se mu zdi pravno sporen. Zato predlaga, da se pogodba razveljavi, poslanci pa naj uporabljajo obstoječo računalniško opremo, dodaja. Napoveduje, da novega nadstandardnega prenosnega računalnika sam ne bo prevzel, k temu pa poziva tudi vse poslanske kolege.
Javni razpisi v prihodnje le prek krovne agencije?
Da je stekal posel mimo Javne agencije za javno naročanje le pol leta po tem, ko so v agenciji naročili 2400 računalnikov za potrebe javne uprave, je v oddaji 24UR ZVEČER potrdil direktor Sašo Matas. Sicer nekoliko šibkejši, a za delo poslancev povsem primerni računalniki parlamentu tedaj niso ustrezali, saj naj v času razpisa ne bi imeli na voljo sredstev za nakup. Le mesec in pol po izteku razpisa agencije je parlament izpeljal samostojni javni razpis, ki bo davkoplačevalce stal 80 tisoč evrov več.
Če bi naročali računalnike prej, bi po ekonomiji obsega nedvomno prihranili, je v razgovoru poudaril Matas, a samostojni javni razpis ni v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Kot je povedal, bi moral biti razpis sicer spisan tako, da bi bilo lahko na razpis prijavljenih več ponudnikov s širšo paleto proizvodov, in dodal, da bodo računalnike v državnem zboru v prihodnje naročali prek razpisa Javne agencije za javno naročanje.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.