Ministrstvo upa, da bo novela zakona o delovnih razmerjih septembra na vladi

Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, med osrednjimi novostmi osnutka novele poudarjajo zakonsko podlago za prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, uvajanje pravice do odklopa, uvajanje pravice do 48-urnega počitka ter omejevanje prekarnosti s podaljšanjem zastaralnega roka za denarne terjatve delavcev v prikritih delovnih razmerjih in z ukrepi na področju agencijskega dela.

Izpostavljajo tudi rešitve za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, ukrepe za varovanje žrtev nasilja, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov s pravicami, ki jih imajo starši, ter določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma.

Osnutek novele sicer v slovenski pravni red vnaša tudi dve evropski direktivi. Na njuni podlagi predvideva pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.

Potem ko so delodajalci tudi iz razloga, da je osnutek novele, ki velja za malo delavsko ustavo, 26. junija šel v javno obravnavo neusklajen, pretekli mesec izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na ministrstvu za delo vztrajajo, da niso kršili pravil socialnega dialoga, saj da ta lahko poteka, vse dokler ni predlog na vladi oz. v DZ-ju.

Trenutno odgovorni preučujejo pripombe javnosti, hkrati teče tudi medresorsko usklajevanje, po zatrdilih resornega ministrstva v konstruktivnem ozračju premlevajo še zadnje spremembe in morebitne dopolnitve. Časnik Delo je nedavno poročal, da imata ministrstvi za javno upravo in za finance več predlogov, ki bi jih radi vključili v novelo.

Ministrstvo za javno upravo se zavzema za vključitev predloga za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev, razen če se ne bi delodajalec in javni uslužbenec dogovorila za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njegove posebne strokovne usposobljenosti.

Na ministrstvu za delo pravijo, da bi bilo prisilno upokojevanje, kot je bilo predlagano v preteklosti, v nasprotju s cilji predvidene pokojninske reforme oz. da bi lahko šlo tudi za neustavno diskriminacijo na podlagi starosti.

Se pa strinjajo z ministrstvom za javno upravo, da bi veljalo ukrepati glede predvidljivosti datuma upokojitve z vidika načrtovanja reprodukcije kadrov, da bi bil delodajalec pripravljen na nadomestitev odhajajočega delavca z novim. Kot opominjajo, so zato v sklopu pokojninske reforme predlagali karierni razgovor, v okviru katerega bi se delavec in delodajalec dogovorila tudi o predvidenem datumu upokojitve.

V zvezi s prisilnim upokojevanjem opozarjajo še, da razmere v javnem in zasebnem sektorju niso enake in da bi lahko v gospodarstvu, ko zaposlenost ne bo več tako visoka kot zdaj, prišlo do množičnih odpuščanj starejših delavcev.

Ministrstvo za finance se medtem po navedbah Dela zavzema za dodatne rešitve za izboljšanje ureditve dela od doma, omejitev najdaljšega trajanja plačanega dopusta in ukrepe, ki bi preprečili zlorabe, ko starejši delavec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in se zaposli drugje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas z namenom, da si zagotovi pravice iz zavarovanja za brezposelnost pred upokojitvijo.

Na ministrstvu za delo poudarjajo, da gre pri slednjem za zelo kompleksen problem, ki bi ga rešili ali v okviru zakona o delovnih razmerjih ali v okviru zakona o urejanju trga dela. V tej luči so že naročili analizo, da vidijo, kako zamejiti te prakse.

S sprejemom novele zakona o delovnih razmerjih se sicer mudi. Slovenija bi morala namreč evropski direktivi v pravni red prenesti že do 1. avgusta lani, po letu dni zamude pa se začnejo tveganja za tožbo s strani Evropske komisije povečevati.

Na ministrstvu si zato želijo, da bi bil predlog novele na vladi septembra, še pred tem pa bi radi končni osnutek predstavili socialnim partnerjem na ESS-ju. A ta po izstopu delodajalcev ne deluje. Predlog novele zakona o delovnih razmerjih bi tako lahko v DZ romal neusklajen. V malo delavsko ustavo naj bi se lahko nato poseglo še enkrat, in sicer v primeru, da bi se sindikati in delodajalci dogovorili o plačnem sistemu v zasebnem sektorju.