Mednarodna zbirka je skupni projekt Moderne galerije, ministrstva za kulturo, mesta Ljubljane in slovenskega gospodarstva, njen poudarek je na vzhodnoevropski umetnosti. S tem projektom želi Moderna galerija postati prvi muzej, ki se je odločil sistematično zbirati dela vzhodnoevropskih umetnikov in jih postaviti v dialog z izbranimi deli zahodnih umetnikov. Take zbirke še ni v nobenem evropskem muzeju, Moderna galerija pa se je odločila izkoristiti priložnost in jo predstaviti v času tretjega evropskega bienala sodobne umetnosti, Manifeste 3, prihodnje leto v Ljubljani.
V času Manifeste bi se Moderna galerija rada predstavila tujemu občinstvu kot muzejsko-galerijska institucija, ki je v času tranzicije postala neke vrste most med Zahodno in Vzhodno Evropo - njena mednarodna zbirka pa bo lahko postala takšna prepoznavna točka Ljubljane in Slovenije na evropskem kulturnem zemljevidu kot sta Bienale za Benetke in Italijo ter Dokumenta za Kassel in Nemčijo.
Marina Abramović, ''prva dama performansa'', je tudi neke vrste most med Vzhodom in Zahodom. Rodila se je leta 1946 v Beogradu in postala eden najradikalnejših in najbolj angažiranih raziskovalcev lastnega telesa kot vira in nosilca umetniške ekspresije. Že v času študija je izvedla prve izzivalne javne performanse. Obdobje med 1973 in 1975 je bil čas njenih najradikalnejših performansov, med katere spada tudi Ritem 0, ki ga je poklonila Moderni galeriji.
Za performans Balkan Baroque, ki ga je predstavila na XLVII bienalu v Benetkah, je kot najboljša umetnica prejela nagrado zlati lev.
