Ljubljanskemu ZD za študente spet grozi ukinitev

"Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani se v skladu s spremenjenim 4. in 5. členom zakona pripoji k Zdravstvenemu domu Ljubljana, in sicer tako da ustanovitelj Zdravstvenega doma Ljubljana uskladi akt o ustanovitvi najpozneje do 30. aprila 2025, svet zavoda Zdravstvenega doma Ljubljana pa uskladi statut zavoda najpozneje do 30. junija 2025. Javni uslužbenci, zaposleni v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani, najpozneje do 1. julija 2025 sklenejo pogodbo o zaposlitvi z Zdravstvenim domom Ljubljana za delovna mesta, določena v aktih o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Zdravstvenega doma Ljubljana. Zdravstveni dom Ljubljana prevzame vse naloge, pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb ter naloge, ki jih izvaja na podlagi posebnih pooblastil, ki jih je sklenil Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani. S 1. julijem 2025 Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani preneha delovati kot samostojni javni zdravstveni zavod, mandat direktorja in članov sveta zavodov pa prenehajo." To je besedilo četrtega odstavka 42. člena predloga sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDje-N), ki ga je ministrstvo za zdravje posredovalo v javno razpravo 16. septembra. 

Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) odločno nasprotujejo predlaganim spremembam in vlado ter ministrstvo za zdravje pozivajo, da nemudoma umakneta sporni odstavek. Kot pravijo, bi ukinitev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ) imela resne posledice za celotno študentsko skupnost v prestolnici. "ZDŠ zagotavlja široko paleto preventivnih in kurativnih storitev, kot so splošno zdravstveno varstvo, zobozdravstvo, psihiatrija in ginekologija," so izpostavili. 

Prepričani so, da bi ukinitev še dodatno obremenila že tako dolge čakalne vrste in ogrozila zdravstveno oskrbo študentske populacije, ki prihaja iz vseh delov Slovenije študirat v Ljubljano in predstavlja eno najbolj socialno ranljivih skupin. "Brez ZDŠ bi študenti morali iskati zdravniško pomoč bodisi v domačem kraju bodisi v urgentnih ambulantah, kar bi lahko povzročilo dodatne težave v dostopu do nujne oskrbe," so poudarili. 

V ŠOU v Ljubljani so spomnili, da so se tovrstni poskusi ukinitve samostojnega ZD za študente Univerze v Ljubljani in njegove priključitve ZD Ljubljana pojavljali že v preteklosti. Leta 2017 je takratna vlada Mira Cerarja v navezi z Mestno občino Ljubljana imela enake načrte. Ljubljanski študenti so tudi takrat temu glasno nasprotovali in zbrali več kot 10.000 podpisov za ohranitev samostojnega ZDŠ. "Pristojni so takrat prisluhnili glasu uporabnikov ZDŠ in pripojitev opustili, začeli pa so se tudi pogovori o priključitvi ZDŠ Univerzi v Ljubljani, s čimer smo soglašali tako predstavniki študentov kot tudi predstavniki univerze. Po  sedmih letih ZDŠ še vedno ni postal pridružena članica Univerze v Ljubljani, namesto tega pa so  pristojni ponovno začeli kovati načrte o njegovi ukinitvi," so opozorili v ŠOU v Ljubljani. 

Od vlade in ministrstva za zdravje zato tudi zdaj zahtevajo, da sporni 4. odstavek 42. člena "nemudoma umakne iz predloga zakona in da se vlada začne ukvarjati z ukrepi, ki bi študentski populaciji izboljšali njihov položaj, namesto da ga dodatno poslabšujejo".

Pripojitvi ZDŠ Univerze v Ljubljani ZD Ljubljana ostro nasprotujejo tudi v krovni Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), saj so prepričani, da bi s tem na dolgi rok zdravstvena oskrba ljubljanskih študentov prenehala obstajati. "S to potezo bi, ob pomanjkanju zdravnikov družinske medicine v Ljubljani, študenti ostali brez primarne zdravstvene oskrbe, ki jo trenutno ZDŠ UL nudi na področju splošne in družinske medicine (t.j. osebni zdravniki), ginekologije, zobozdravstva ter psihiatrije in klinične psihologije. Ob tem ZDŠ UL izvaja tudi podporne storitve, kot so zagotavljanje sistematskih pregledov in cepljenja, specializirane za populacijo študentov," so zapisali. 

"V kolikor se Ministrstvo za zdravje otepa ustanoviteljstva zavoda pa se bomo zavzemali za prenos na Univerzo v Ljubljani," je dejal Luka Mihalič, predsednik ŠOS.

Na ŠOS so delovanje ZDŠ UL izpostavili kot primer dobre prakse, ki ga je treba širiti tudi na druga študijska središča, še posebej v Maribor in v Slovensko Istro. Kot so zapisali, je bila ministrica za zdravje širjenju zdravstvenih dejavnosti v druga študijska središča doslej tudi naklonjena. Zato jih še toliko bolj preseneča napoved pripojitve ZDL.

Predlogu nasprotuje tudi Univerza v Ljubljani 

"Menimo, da takšna odločitev ne bi bila v korist zdravju študentov, zato ji na Univerzi v Ljubljani nasprotujemo," so jasno sporočili tudi iz Univerze v Ljubljani (UL). Poudarili so, da je ZDŠ odprta zdravstvena ustanova za vso študentsko populacijo in združuje ambulante splošne/družinske medicine, zobne ambulante z zobnim rentgenom in zobotehničnim laboratorijem, ginekološki ambulanti, psihiatrično ambulanto, klinično-psihološki ambulanti in diagnostični laboratorij. "Vsaka od dejavnosti se poskuša čim bolj osredotočiti na specifiko in potrebe zdravja študenta. V ambulantah študentom nudijo vsakodnevno oskrbo in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Lastni laboratorij ZDŠ pomeni za uspešno delo veliko prednost. ZDŠ izvaja tudi obvezna cepljenja študentov in opravlja svetovanje in priporočljiva cepljenja pred potovanjem (potovalna medicina), saj študentska populacija aktivno potuje, se udeležuje mednarodnih študijskih izmenjav in dela v tujini," so zapisali. 

Izpostavili so tudi, da je na Univerzi v Ljubljani vsako leto več tudi tujih študentov na izmenjavi. "Tudi tem ZDŠ nudi vsakodnevno oskrbo (na vseh področjih dejavnosti ZDŠ), kar je še posebej pomembno, saj bi ti študenti težko vstopali v naš zdravstveni sistem in jim bo ob morebitni pripojitvi ZDŠ ZD Ljubljana zelo otežen dostop do zdravstvene oskrbe," so zapisali v odprtem pismu. 

"Menimo, da bi priključitev ZDŠ k Zdravstvenemu domu Ljubljana (oz. kakršnakoli sprememba take vrste) nedvomno korenito posegla v izvajanje dejavnosti. Študentska populacija ima določene specifične zdravstvene težave in te terjajo posebno obravnavo. Študenti v primeru priključitve splošnim zdravstvenim domovom takšne obravnave ne bi bili deležni (ne na področju preventive, ne na področju kurative). Dolgoročno gledano bi tak ukrep vplival na poslabšanje zdravja študentov," so zatrdili. 

Kot so dodali, glede na dosedanje uspešno delo ZDŠ ni argumentov v prid morebitni priključitvi ZD Ljubljana. "Na Univerzi v Ljubljani se tako zavzemamo, da bi Zdravstveni dom prešel pod okrilje Univerze v Ljubljani. Tak način delovanja študentskih zdravstvenih domov je običajen v drugih državah Evropske unije, kjer imajo univerze pod svojim okriljem zdravstvene domove, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo študentov. Hkrati pa bo ob takšni spremembi položaja zdravstvenega doma za študente le-ta služil tudi kot odlična učna baza za študente medicinske fakultete, ki bi se na ta način lažje in boljše spoznavali z delom družinskega zdravnika in bi na ta način še izboljšali izobraževanje bodočih zdravnikov splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani," pravijo na UL. Tudi oni so spomnili na spomladanski sestanek z ministrico, na katerem je pokazala naklonjenost tej ideji in dodali, da na Univerzi v Ljubljani že pripravljajo izhodišča, kako bi se lahko ZDŠ priključil Univerzi v Ljubljani.

Bodo sporno določilo vendarle črtali?

Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je novela Zakona o zdravstveni dejavnosti še v javni razpravi, ki je namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe, mnenja in predloge. "Odprti smo za vse predloge in izboljšave, saj želimo pripraviti čim bolj kakovosten zakon. Vse v javni obravnavi prejete pripombe bomo skrbno preučili in smiselno vključili v osnutek novele, ki jo bomo nato posredovali v nadaljnji postopek," so nam zagotovili.

Po naših neuradnih informacijah pa se vlada nagiba k temu, da ta odstavek iz zakona vendarle umaknejo. Predlog zakona je sicer v javni obravnavi do 16. oktobra.