Levica s pobudami za referendum ustavlja vlado

Vladajoča koalicija želi tik pred iztekom mandata po skrajšanem postopku, mimo ustaljenih pravil ter ob odsotnosti javne razprave in dialoga uvesti korenite spremembe na področju socialne politike in socialnega dela ter javno šolstvo podrediti parcialnim interesom ene stranke, v sporočilu za javnost ocenjujejo v Levici, kjer so pripravili pobude.

Ob tem dodajajo, da gre za predloge škodljivih sprememb socialne zakonodaje in za podelitev javnih sredstev zasebni fakulteti, katere kadri so naklonjeni tej vladi, zato so pripravili pobude za razpis posvetovalnih referendumov o teh predlogih, ki so jih že vložili v DZ. Podpise so prispevali poslanci strank Koalicije ustavnega loka (KUL), poleg Levice torej še poslanci LMŠ, SD in SAB.

Noveli zakona o socialno varstvenih prejemkih ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih po navedbah Levice vsebujeta več spornih posegov v sistem socialnega varstva. Po njihovem mnenju je najbolj problematična uvedba avtomatizma pri izplačilu otroškega dodatka in denarne socialne pomoči v materialni obliki ter zmanjšanje otroškega dodatka za 33 odstotkov, kadar otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje srednješolskega izobraževanja. "Takšno zniževanje obstoječih pravic bi pomenilo dodatno poslabšanje položaja otrok in mladostnikov z manj priložnostmi, ki se soočajo z raznovrstnimi in večplastnimi težavami," so navedli.

Kaj prinaša novela zakona?

Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je vložila NSi, ki želi s predlogom slediti evropski direktivi o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Po predlogu bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od otrokovega rojstva do njegovega tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče porabiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole, bo postalo del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

Skladno z zahtevami direktive, da se 60 dni starševskega dopusta ne prenaša med staršema, predlog spreminja zakonski del glede dogovora o delitvi med staršema tako, da se vsakemu od njiju omogoči najmanj 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Če oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, mu ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.

Enako velja tudi v primeru prenosa vseh 100 dni z matere na očeta. Tako oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, materi pa ostane 60 neprenosljivih dni.

Trajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se zaradi zahtev direktive v predlogu podaljša do otrokovega osmega leta starosti, medtem ko je zdaj veljavna meja do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Prav tako bosta lahko oba starša delala s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, vendar skupna izraba pravice ne bo smela preseči 20 ur tedensko.

Predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je v parlamentarni postopek prav tako vložila NSi, pa po mnenju predlagateljev prinaša bolj pravično razdelitev javnih sredstev ter večjo socialno varnost posameznika in njegovo celovito obravnavo. S spremembami želijo doseči, da bodo denarno socialno pomoč prejeli tisti, ki jo zares potrebujejo. Posamezniku želijo v primeru stiske ali socialne ogroženosti omogočiti pomoč, da se bo usposobil in bo lahko znova zagotavljal dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.

V NSi bodo storili vse za sprejem predlaganih sprememb socialne zakonodaje še v tem mandatu DZ

Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je ob robu izredne seje DZ dejal, da v NSi takšno pobudo Levice ob podpori strank KUL razumejo kot brutalno blokado in hud napad na očete, ki bi bili po predlogu novele zakona upravičeni do več dni očetovskega dopusta, prav tako pa kot hud napad na starše, ki si želijo lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, napad na starše otrok s posebnimi potrebami, ki veliko časa preživijo v domači oskrbi, in napad na osebe s hudimi socialnimi stiskami.

Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj iz kvote NSi je ob robu obiska Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ocenil, da stranke KUL s takšnimi potezami "nadaljujejo svojo pot razdiralništva in rušenja konstruktivnih rešitev". Kot je še zatrdil, se referendumskih pobud v stranki ne ustrašijo, saj da delajo za rešitve, ki uživajo široko podporo državljanov.

Kot pa je še spomnil Horvat, sta oba predloga novel zakonov na matičnem odboru DZ že dobila znatno podporo, nasprotovali so le poslanci Levice, prav tako pa je DZ o navedenih zakonih že opravil razpravo, pri čemer je večina poslanskih skupin nakazala naklonjenost predlaganim spremembam.

Zato v NSi zagotavljajo, da bodo storili vse, da bo DZ predloga novel zakonov sprejel še v tem sklicu. Od vložitve pobude za referendum do dneva odločanja DZ o predlogu za razpis referenduma mora sicer preteči 30 dni, kar bi pomenilo, da bi DZ o tem odločal po parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila.

A Horvat zatrjuje, da je za sprejem predlogov novel dovolj časa, saj da DZ zaseda in sprejema zakone vse do potrditve novih poslanskih mandatov na ustanovni seji DZ, na kateri se mora novi sklic sestati 20 dni po izvolitvi. Tako napoveduje, da bodo po preteku 30 dni vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bodo poslanci odločali o pobudi za posvetovalni referendum.

LMŠ z zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o elektronskih komunikacijah

V Levici so sicer danes vložili tudi pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o odloku o preoblikovanju novomeške fakultete za industrijski inženiring, podprli in sopodpisali zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o elektronskih komunikacijah, ki so jo pripravili v LMŠ. Horvat ob tem strankam KUL očita, da "brutalno blokirajo vse, kar je dobrega v tej državi, ker druge alternative nimajo".

Ob odzivu NSi pa so danes iz Levici naknadno še sporočili, da v stranki ne nasprotujejo povečanju skupnega števila dni starševskega dopusta, ki ga predvideva novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. A opozarjajo, da Nsi predlaga, da se bodo pravice staršev povečale šele 1. februarja 2023, kar pomeni, da bo imela naslednja vlada več kot dovolj časa, da direktivo prenese v slovenski pravni red.