Temeljni cilj zakona je prenos evropske direktive oz. t. i. evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v slovenskih pravni red, je pojasnil minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.
Zakon tako med drugim spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom olajšuje zamenjavo ponudnikov storitev, ki bo odslej brezplačna, predvideva pa tudi vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja. Prav tako je med cilji zakona krepitev varnosti elektronskih storitev.
Iz dela opozicije je slišati kritike na račun zakona, ker omogoča izločanje določenih proizvajalcev opreme s trga in posega v neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).
Predlagani zakon pa uživa podporo poslancev koalicije in poslanske skupine DeSUS, kjer med drugim pozdravljajo krepitev varnosti elektronskih storitev in ugodnosti, ki jih prinaša uporabnikom teh storitev.
Po besedah ministra se s sprejemom zakona mudi, ker Slovenija zamuja s prenosom omenjene direktive. Evropska komisija je tako danes proti 10 državam članicam EU, tudi Sloveniji, začela postopek pred Sodiščem EU zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.
Vendar na današnji seji poslanci o predlogu zakona niso glasovali, saj je del opozicije vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu zakona o elektronskih komunikacijah.
"Ker predlog zakona zaradi napovedi referenduma ne bo mogel biti sprejet v naslednjih 30 dneh, je Slovenija izgubila zadnjo priložnost, da bi se izognila tožbi Evropske komisije in visokim kaznim zaradi nepravočasnega prenosa EU direktive," so po seji sporočili iz vladne službe za digitalno preobrazbo.
So pa poslanci na glasovanju zavrnili dopolnili k zakonu, ki ju je pripravila poslanska skupina LMŠ in zadevata določanje meril pri presoji potencialnih dobaviteljev z visokim tveganjem. Kot je na seji pojasnil Jani Möderndorfer (LMŠ), bi se s tema dopolniloma "vsaj malo popravilo vtis, da ne omejujemo svobodne gospodarske pobude". Vlada dopolnil ne podpira, saj so po besedah Andrijaniča v nasprotju z evropskimi smernicami.
Slovenija zaradi zakonodaje o elektronskih komunikacijah pred Sodišče EU
Države članice Unije bi morale sicer evropski zakonik o elektronskih komunikacijah v nacionalni pravni red prenesti do 21. decembra 2020. Evropska komisija je prvi opomin 24 državam po izteku roka v tej zadevi poslala 4. februarja lani, drugi opomin oz. obrazloženo mnenje pa je 18 članic prejelo 23. septembra lani, so spomnili v Bruslju.
Do danes je ostalo še 10 držav, ki Evropske komisije niso obvestile o popolnem prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ki posodablja evropski regulacijski okvir na tem področju. Zato jih Bruselj pošilja pred Sodišče EU. Ob Sloveniji so to še Španija, Hrvaška, Latvija, Litva, Irska, Poljska, Portugalska, Romunija in Švedska.
Nova evropska pravila povečujejo izbiro in pravice potrošnikov ter spodbujajo operaterje k naložbam v zelo visokozmogljiva omrežja ter k uvajanju optičnih omrežij in omrežij 5G.
Junija lani so na ministrstvu za javno upravo po prejemu prvega opomina pojasnjevali, da je v pripravi nov zakon o elektronskih komunikacijah, ki bo nadomestil obstoječega. Obravnava predloga zakona je bila takrat predvidena za jesen, predlog pa naj bi bil po oceni vlade sprejet v novembru 2021. A se je sprejemanje zakona zavleklo, tudi zato, ker je državni zbor en vladni predlog s tega področja februarja zavrnil v prvi obravnavi.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.