NSi želi s predlogom novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih slediti evropski direktivi o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Po predlogu bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od otrokovega rojstva do njegovega tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče porabiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole, bo postalo del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

Skladno z zahtevami direktive, da se 60 dni starševskega dopusta ne prenaša med staršema, predlog spreminja zakonski del glede dogovora o delitvi med staršema tako, da se vsakemu od njiju omogoči najmanj 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Če oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, mu ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.
Enako velja tudi v primeru prenosa vseh 100 dni z matere na očeta. Tako oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, materi pa ostane 60 neprenosljivih dni.
Trajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se zaradi zahtev direktive v predlogu podaljša do otrokovega osmega leta starosti, medtem ko je zdaj veljavna meja do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Prav tako bosta lahko oba starša delala s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, vendar skupna izraba pravice ne bo smela preseči 20 ur tedensko.
Spremembe na področju otroškega dodatka
Predlog uvaja avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. Dodatek se bo enemu od staršev izplačeval v naravi tri mesece, če šolski inšpektorat po uradni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo.
Po veljavni zakonodaji ne gre za avtomatizem, ampak mora center v vsakem primeru posebej izvesti ugotovitveni postopek.
Nenazadnje predlog določa znižanje otroškega dodatka za tretjino, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli. Predlagatelji želijo s to rešitvijo spodbuditi otroke, da dosežejo višjo raven izobrazbe od osnovnošolske.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v poslanskih skupinah koalicije poudarjali prednosti predloga, ki je po njihovih zagotovilih družini bolj naklonjen in omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega so ga pripravili v želji, da bi vsi otroci končali osnovno šolo in nadaljevali izobraževanje v srednji šoli. Koaliciji so pritrdili tudi v DeSUS.
Medtem so imeli v SD in SAB več pomislekov, najbolj pa so bili ostri v Levici, kjer vztrajajo, da mora biti družinska politika del socialne politike in tako zlasti odpravljati revščino in prikrajšanost otrok v družbi. Predlog po njihovi oceni počne ravno nasprotno, namreč poglablja družbene neenakosti ter potiska revne in marginalizirane družine še bolj na obrobje družbe.
V SD predlogu ne bodo nasprotovali, vendar pa v njem vidijo premalo premišljene rešitev. Med temi je denimo predlagani avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki, če otrok ne hodi v šolo. Na to sta po navedbah SD opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ in zagovornik načela enakosti.
Prav tako so pri omenjeni rešitvi skeptični v SAB. Otroke je treba po njihovem prepričanju spodbujati, ne pa kaznovati. Poleg tega predlog diskriminira otroke, so poudarili.
Z omenjenim predlogom je povezan tudi predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je v parlamentarni postopek prav tako vložila NSi in je bil na izredni seji DZ naslednji na vrsti za obravnavo. Prinaša bolj pravično razdelitev javnih sredstev ter večjo socialno varnost posameznika in njegovo celovito obravnavo, so prepričani v NSi.
S spremembami želijo doseči, da bodo denarno socialno pomoč prejeli tisti, ki jo zares potrebujejo. Posamezniku želijo v primeru stiske ali socialne ogroženosti omogočiti pomoč, da se bo usposobil in bo lahko znova zagotavljal dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.
Tudi pri tem predlogu so bili najbolj kritični v Levici. Otroški dodatek se znižuje najbolj revnim otrokom, ki niso nič krivi, so izpostavili.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.