Letos bo rekordno število reševanj v gorah

Gorski reševalci so do 25. novembra izvedli 396 reševalnih akcij, glede na leto 2010 pa bo prepolovljeno število mrtvih v gorah, so povedali na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci hkrati opozarjajo na še vedno nezadovoljivo urejeno financiranje njihove dejavnosti.
Razlogi za tako veliko število akcij se skrivajo v dolgih zimskih razmerah in množičnem obisku gora ob lepem vremenu poleti in jeseni, je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele.

Bolj spodbuden je podatek, da so reševalci z gora letos prinesli manj mrtvih kot lani, namreč 24, med njimi deset gornikov (lani v celem letu 45, od tega 28 gornikov). Po drugi strani bo letos več poškodovanih v gorah, do 25. novembra je bilo poškodovanih ali obolelih v gorah namreč 234 (lani 183), je dodal Bele.

Povečal se je tudi delež alpinističnih nesreč (letos 42, lani 25) in padalskih nesreč, ki so poleg tolminskega konca vse bolj pogoste tudi drugje. Udeležba helikopterja pri reševalnih akcijah znaša zadnjih nekaj let okrog 40 odstotkov, največ tovrstnih intervencij pa reševalci opravijo v času poletne sezone, ko je organizirano dežurstvo na brniškem letališču.

Ključna vira financiranja gorskega reševanja v Sloveniji sta Uprava RS za zaščito in reševanje ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Po pojasnilih predsednika GRZS Igorja Potočnika polovico letnega proračuna v višini okrog 950.000 evrov predstavljajo predvsem investicije v opremo in izobraževanje reševalcev.

Finančni položaj je letos nekoliko rešilo nakazilo uprave za zaščito in reševanje za intervencijska sredstva, Potočnik pa upa, da nova vlada sredstev v prihodnjih letih ne bo krojila na škodo reševanja. Podpredsednik GRZS Franc Miš meni, da je linearno rezanje sredstev nerazumljivo, saj se obseg dela iz leta v leto veča, vlada pa ne bi smela varčevati pri varnosti državljanov.

Vsi trije predstavniki GRZS morebitno rešitev financiranja vidijo v uvedbi zavarovanja za prostočasne aktivnosti po vzoru tujine. Tuji ponesrečenci v Sloveniji so namreč večinoma zavarovani, sicer veljajo za samoplačnike reševalnih akcij, so pojasnili. Slovenski reševalci stisko zaradi krčenja sredstev zadnja leta rešujejo z lastnim denarjem, vendar tega niso pripravljeni delati v nedogled, so dodali na konferenci v Kranju.

Pred zimsko sezono v gorah so na GRZS opozorili predvsem na nevarnost zdrsov in primerno opremo. Opažajo namreč, da si številni obiskovalci gora omislijo le del opreme, ki jo nekateri pogosto ne znajo pravilno uporabljati. Na te težave bodo obiskovalce gora opozorili v okviru svojih preventivnih dejavnosti decembra in januarja na Igu in na Pokljuki.