Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da postopek izbire in imenovanja Roka Praprotnika, sicer nekdanjega namestnika predsednika KPK, na mesto direktorja centra za skladnost poslovanja NLB ni bil v celoti izveden transparentno in sledljivo.
Kot izhaja iz poročila, danes objavljenega na spletni strani protikorupcijske komisije, postopek izbire in imenovanje Praprotnika ni bil izveden s pravo mero skrbnosti pri odločanju, kar je okrnilo ugled NLB ter integriteto institucije kot pravnega subjekta v 100-odstotni lasti države. S tem je banka po ugotovitvah KPK ravnala v nasprotju z integriteto, kot jo opredeljuje zakon.
V primeru suma domnevnih kršitev instituta nasprotja interesov pa komisija kršitev ni ugotovila in je postopek na tem področju ustavila.
Kot je komisija navedla v obrazložitvi svojega mnenja, iz mnenja centra notranje revizije NLB izhaja, da Praprotnik "nima zahtevanih teoretičnih in praktičnih znanj ter izkušenj s področja bančnega poslovanja". Center je podal mnenje, da bi bila namesto ocene "ustrezen" za Praprotnika bolj primerna ocena "pogojno ustrezen", kar pomeni, da mora v določenem času izpolniti določen pogoj. Po mnenju komisije to ne drži, saj so pogoji za zasedbo delovnega mesta opredeljeni v sistemizaciji delovnih mest.
Komisija nadalje ugotavlja, da so bili vsi postopki za zaposlitev opravljeni v manj kot 24 urah, "kar bi lahko kazalo na nelogično oziroma nerazumljivo hitrost samega postopka od trenutka objave javnega razpisa do zaključka postopka za prosto delovno mesto".
Morebiten že vnaprej znan izid postopka po besedah KPK dodatno podkrepi tudi dejstvo, da so redne seje uprave NLB po navedbah Janka Medje v 95 odstotkih praviloma potekale ob torkih, sklep uprave o soglasju k zaposlitvi in imenovanju pa je bil sprejet v sredo. To po besedah KPK pomeni, da je bilo gradivo k točki sprejetja sklepa vsakemu članu uprave dano v kroženje v podpisni mapi.
Komisija sicer odločitve ni sprejela soglasno, saj je namestnica predsednika KPK Alma Sedlar glasovala proti. Kot je Sedlarjeva med drugim zapisala v ločenem mnenju, navedene kršitve pri postopku zaposlitve po njeni oceni niso bile takšnega značaja, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot ravnanje v nasprotju z integriteto. Poleg tega so takšne kršitve po njenem mnenju v pristojnosti inšpektorata za delo, ne KPK.
Sedlarjeva je opozorila tudi na možnost, da bi kdo domnevno kršitev integritete v obravnavanem primeru lahko prepoznal tudi zaradi velikega "zanimanja" s strani politike in medijev za ta primer. "Zavedam se, da moj glas proti in pričujoče ločeno mnenje tovrstnih pričakovanj ne bosta izpolnila," je dodala.
KPK je sicer Praprotnikovo zaposlitev v NLB pod lupo vzela spomladi 2014, saj je v zvezi s tem prejela več prijav.
Praprotnik se je v NLB zaposlil s 1. aprilom 2014. Pred tem je bil v KPK zaposlen od jeseni 2010, novembra 2013 pa je skupaj z ostalima članoma Goranom Klemenčičem in Liljano Selinšek podal odstopno izjavo.
Zaposlitev Praprotnika na NLB je takrat odprla mnogo vprašanj, mediji so se med drugim spraševali, ali ni morda Praprotnik že pred drugimi vedel za razpis NLB za direktorja centra za skladnost poslovanja. NLB je namreč razpis objavila 4. marca, to je pet dni po seji senata KPK, na kateri se je Praprotnik iz neznanega razloga izločil iz odločanja o spornem najemu kadrovske agencije Korn Ferry International.
Poslanska skupina SDS je zaradi omenjenega primera zahtevala sklic izredne seje DZ. V NLB so v odzivu na vprašanja medijev in SDS pred dvema letoma zagotovili, da so nekdanjega namestnika predsednika KPK izbrali na strokoven in transparenten način. Prav tako napak v postopku ni zaznal nadzorni svet NLB.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.