'Kovačič in Skernišakova sta ravnala koruptivno'

Nekdanji predsednik uprave in nekdanja članica uprave NKBM Matjaž Kovačič in Manja Skernišak sta pri odločitvi za nakup delnic elektro podjetij od družbe Kandela kršila akte NKBM ter s tem izkazala znake koruptivnih dejanj, menijo v protikorupcijski komisiji. Ta posel je med drugim omogočil, da se je družba 3Lan lahko potegovala za nakup Večera.

"Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), s prevladujočim vplivom države, je bila tista, ki je prek povezanih oseb zagotovila ključna sredstva podjetju 3Lan za plačilo are za nakup delnic Večera," je na novinarski konferenci dejal predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič.

Kot je pojasnil, sta s preplačilom delnic elektro podjetji Kovačič in Skernišakova omogočila korist v obliki sklenitve posla prodaje delnic in pridobitve kupnine oz. finančnih sredstev zasebni gospodarski družbi Kandela. S sklenitvijo tega posla pa tudi posledično vsem naknadno udeleženim gospodarskim družbam in posameznikom v poslih ter denarnem toku.

Banko sta s tem nekdanja člana uprave izpostavila povečanemu tveganju v razmerju do podjetja Kandela, ki v času prodaje sploh še ni bilo pravni lastnik vseh omenjenih delnic. Kovačič in Skernišakova sta sicer po Klemenčičevih besedah zanikala kakršno koli odgovornost.

"Okoliščine nedvomno potrjujejo vnaprej dogovorjen posel, ki se je moral in se tudi je odvil na en sam dan," je pojasnil. Odločitev NKBM je bila po mnenju komisije tisto, kar je v končni fazi in preko nekaj posrednikov omogočilo plačilo are za nakup delnic Večera zasebnemu podjetju, ki sicer ni imelo sredstev za njihov nakup.

Komisija za preprečevanje korupcije je s svojimi vmesnimi poročili že septembra lani obvestila in seznanila takratni nadzorni svet NKBM in ga pozvala k ukrepanju. "Razen z določenimi manjšimi spremembami internih aktov ter ponovnim naročilom revizije, nadzorni svet ni uvedel postopka ugotavljanja odgovornosti oseb. Nasploh ni izkazal ne interesa ne pričakovane skrbnosti pri ugotavljanju nepravilnosti," je poudaril Klemenčič.

"Zdaj pa je na lastnikih banke, da reagirajo," je dodal. Komisija za preprečevanje korupcije bo državnemu tožilstvu predala celotno poročilo o ugotovljenih nepravilnostih.

Namestnik predsednika protikorupcijske komisije Rok Praprotnik je pojasnil, da je šlo pri omenjenih poslih za kompleksno pot finančnih transakcij, v središču poslov pa je NKBM. Krog finančnih transakcij se je začel pri fizični osebi M.S., po neuradnih informacijah pa naj bi to bil odvetnik Miro Senica.

Ta naj bi prodal več tisoč delnic Elektra Ljubljana, Celje in Primorska neznanemu podjetju, od tega podjetja pa jih je kupilo podjetje Kandela. To je nato delnice prodalo NKBM, ki naj bi delnice z več kot 1,7 milijona evrov, glede na takratne cene na trgu, dvakrat preplačala.

NKBM je nato po podatkih komisije posel zavarovala preko družbe Vinag in prejetega poroštva od družbe Delo Revije, ki je bilo v lasti Mateja Raščana. Del kupnine, plačane s strani NKBM naj bi podjetje Kandela nakazalo Bomorju, preostali del kupnine pa je Kadela kot posojilo nakazalo podjetju Piket.

Direktorica Bomorja je Jasna Coustaury, ki naj bi bila po poročanju medijev prijateljica nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal.

To podjetje je nato celoten znesek kot posojilo nakazalo podjetju 3Lan, omenjeni denar pa je ta družba vplačala kot aro za nakup Večera. Komisija sicer v ločenem delu v zvezi s fizično osebo M.S. ni ugotovila koruptivnih dejanj.

V ločenem postopku je protikorupcijska komisija presojala tudi delovanje urada za varstvo konkurence, ki je obravnavalo omenjene transakcije. Preiskava ni potrdila korupcije pri delovanju urada, je pa potrdila visoka tveganja za nastanek nasprotja interesov, ki bi v uradu morala delovati.

Ugotovljena tveganja so po mnenju komisije lastna širšemu dogajanju v slovenskem bančnem sistemu. Komisija za preprečevanje korupcije je sicer v zaključni fazi priprave sistemskega načelnega mnenja in ocene korupcijskih tveganj delovanja slovenskega bančnega sistema kot celote, s poudarkom na dveh največjih slovenskih bankah. "Poročilo bo predvidoma v roku treh tednov tudi predstavljeno javnosti," je dodal Klemenčič.

Uprava ne komentira, minister pričakuje ukrepe

Uprava NKBM se zavzema za sankcioniranje morebitnih nepravilnosti in dodaja, da je za okrepitev zaupanja komitentov in delničarjev pomemben ustrezen pregled preteklega poslovanja in delovanja banke. "Dokler pa postopki niso zaključeni oziroma o njihovih rezultatih uprava ni uradno obveščena, jih ne more komentirati," so povedali.

Minister za finance Janez Šušteršič pa je izrazil pričakovanje, da bo nadzorni svet banke "reagiral skladno z ugotovitvami komisije ter zadevo predal organom pregona". "Prav tako pa bi bilo nujno preučiti odgovornosti članov nadzornega sveta v času, ko so se nepravilnosti dogajale," je dodal.

Dušan Jovanovič, ki je nadzorni svet NKBM vodil do skupščine banke 8. junija letos, je v odzivu na ugotovitve protikorupcijske komisije za časnik Večer zavrnil trditve, da nadzorni svet ni bil odziven, ter dejal, da so izvedli notranjo in zunanjo revizijo, izsledke revizije so nato komisiji tudi posredovali. "Če revizija reče, da niso podani elementi za kakršno koli odgovornost, potem ne vem ... Bi naj mi prediktirali njihovo koruptivno dejanje? Če so oni komaj danes izdali odločbo, potem bi mi zelo težko naprej opredeljevali kar koli," je dejal Jovanovič in dodal, da niso organ, ki presoja koruptivnost, ampak oškodovanje družbe. "Po naših znakih oškodovanja družbe v tem primeru ni bilo. Kolikor so mi poznana revizijska poročila, revizija tudi kršenja notranjega akta banke ni ugotovila," je povedal Jovanovič.

V Banki Slovenije, ki nadzoruje slovenski bančni prostor, so povedali, da zadeve preučujejo, po proučitvi pa se bodo odločili o nadaljnjih ukrepih.

Društvo novinarjev Slovenije pa je ob objavi ugotovitev protikorupcijske komisije ponovno pozvalo k spremembi medijske zakonodaje pri regulacijah lastniških razmerij, lastninjenja in kapitalskih prevzemov oz. koncentracij v medijskih družbah."Primer poskusa prevzema Večera s strani medijskega tajkuna Mateja Raščana in ob asistenci državne NKBM je na eni strani brutalna ilustracija za vsako demokratično družbo povsem nesprejemljivega mešetarjenja z mediji mimo pravil in javnega interesa, na drugi strani pa razkriva prav tako skrajno zaskrbljujoče domačijsko delovanje bančnega sistema," so zapisali v društvu.

Ministrstvo za kulturo je sicer konec lanskega leta zavrnilo vlogo družbe 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega lastniškega deleža družbe Večer. Ker 3Lan ni vložil pravnega sredstva, je prodajalec večinskega deleža Večera, družba Delo, sklepala, da prodajnega postopka ni bilo mogoče izvesti.