'Kolk´r kapljic, tolk´ nesreč, vozi trezen, sprav´ se v red'

V letu 2021 so bili alkoholizirani povzročitelji odgovorni za 1.513 prometnih nesreč, v njih je umrlo 37 oseb, 37 odstotkov več kot v letu 2020. Za devet odstotkov manj je bilo hudo telesno poškodovanih, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 30 odstotkov več. Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostnih skupinah med 25. in 34. letom (314 prometnih nesreč) ter med 35. in 44. letom (292 prometnih nesreč), sporočajo z Agencije za varnost promet (AVP).

V času nacionalne preventivne akcije bodo policisti ob rednem delu, pa tudi z občasnimi poostrenimi nadzori, preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Aktivnosti, povezane z nadzorom psihofizičnega stanja voznikov, so evropsko usklajene in jih koordinira evropska zveza prometnih policij ROADPOL. 

Večina držav bo 7. maja izvedla tudi maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Med njimi bo tudi Slovenija, ki bo v sklopu letošnje akcije znova izvedla javnosti že poznan maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Ta bo potekal v soboto, 7. maja 2022, od 18. do 6. ure naslednjega dne. Nekatere policijske uprave bodo čas, ko bodo opravljale nadzor, prilagodile lokalni problematiki.

Policija in Agencija za varnost prometa bosta v tem obdobju okrepljeno pozivali k odgovorni vožnji tudi z objavami opozoril in preventivnih nasvetov na družbenih omrežjih in spletnih straneh. Medijske aktivnosti bodo usmerjene v osveščanje ljudi glede nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi, tudi s kampanjo "Kolk´r kapljic, tolk´ nesreč, vozi trezen, sprav´ se v red."

Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu

Policija in Agencija za varnost prometa opozarjata, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim "izklapljajo", nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice, opozarjajo na AVP.

Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav 'tunelskega vida', pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida, pojasnjujejo na AVP in dodajajo, da poleg omenjenega alkohol vpliva tudi na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo. "Ta pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih," razlagajo. 

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., izpostavlja, "naj se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt. Zaznamujejo premnoge družine. Alkohol pa ni 'kriv' za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan, krmilo motorja ali na e-skiro in nesrečo povzroči". 

Dodal je, da so prepričanja, da obilna hrana lahko ublaži posledice pitja alkohola, zelo zmotna. "Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje. Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola. Izgovori, da so nas drugi prepričali v pitje, da je pot do doma zelo kratka, ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo prevelika tveganja. Bodite 0.0 voznik, na cestah ravnajte odgovorno in spoštljivo," je še povedal. 

Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun, opozarja, da se kar vsaka tretja smrtna prometna nesreča zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola:  "Vse voznike zato pozivamo, naj nikar ne sedejo za volan, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi oziroma naj si zagotovijo varen prevoz. K varni in odgovorni udeležbi v prometu pozivamo tudi kolesarje in pešce! Namen poostrenega nadzora je, da v sodelovanju z drugimi subjekti prispevamo k osveščanju o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, zmanjšanju števila neodgovornih voznikov ter s tem tudi k zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu. V tem času bo na številnih cestnih relacijah po državi zato mogoče opaziti povečano število policistov, ki bodo preverjali tako vožnjo pod vplivom alkohola kakor tudi vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil. Poostrene kontrole bodo potekale ob različnih časovnih obdobjih in na različnih cestnih relacijah."  V letu 2021 so bili alkoholizirani povzročitelji namreč odgovorni za nastanek 1.513 prometnih nesreč oz. 11 odstotkov več kot v letu 2020. V teh nesrečah je umrlo 37 udeležencev oz. 37 odstotkov več kot v letu 2020. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2021 znašal 33 odstotkov (37 odstotkov v letu 2020).

 V letu 2021 je bilo 111 hudo telesno poškodovanih udeležencev (–9 odstotkov), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 615 udeležencev (+30 odstotkov).
Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostnih skupinah med 25. in 34. letom (314 prometnih nesreč) ter med 35. in 44. letom (292 prometnih nesreč). Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili udeleženci iz starostnih skupin od 25 do 34 let ter 45 do 54 let – obe po sedem prometnih nesreč v katerih je umrlo prav toliko udeležencev (skupaj 14 umrlih).

Med vzroki za nastanek prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola tudi letos do 30. aprila prednjačita neprilagojena hitrost (157 prometnih nesreč) in nepravilna stran/smer vožnje (105 prometnih nesreč). Zaradi teh dveh vzrokov so bile letos tudi tri smrtne žrtve. Vožnja z neprilagojeno hitrostjo je pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma. Kombinacija teh dveh dejavnikov je vse prevečkrat usodna.

Letos prometno nesrečo povzročil tudi vinjeni voznik e-skiroja, ki je v prometni nesreči umrl

Vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil pod vplivom alkohola so lani povzročili 32 smrtnih prometnih nesreč oziroma kar 86 odstotkov. 22 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, 10 pa vozniki enoslednih motornih vozil. Dve smrtni prometni nesreči sta povzročila voznika traktorja, eno pa voznik tovornega vozila, kolesar in pešec pod vplivom alkohola. Letos beležimo štiri smrtne žrtve zaradi alkoholiziranih povzročiteljev, med njimi je bil tudi voznik e-skiroja pod vplivom alkohola. Letos povprečna stopnja povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znaša 1,68 promila (največ umrli voznik e-skiroja z 1,95 promila, ki je bil tudi brez zaščitne čelade).

Eden izmed štirih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bil tudi pozitiven na psihoaktivne snovi (voznik osebnega avtomobila). Med tremi umrlimi vozniki osebnega avtomobila, ki so bili pod vplivom alkohola, je samo eden uporabljal varnosti pas, dva pa ne. Vsi udeleženci cestnega prometa naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Vozniki naj bodo vselej še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti. Policija in Agencija za varnost prometa vsem udeležencem v prometu želita varno pot in da bi na cilj prišli srečno, so še sporočili.