Prometne nesreče: 'Ni hujše kazni od tega, da imaš nekoga na vesti'

Projekt Posledice prometnih nesreč policija v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa za dijake izvaja že od leta 2012. Prejel je posebno priznanje za prispevek k večji varnosti v cestnem prometu, predavanja pa so razširili tudi na mlade voznike, motoriste in vse druge udeležence v prometu. Vsak, ki je imel priložnost obiskati predavanje, bi ga zagotovo priporočil prijateljem in znancem.  

Morda bi marsikdo pričakoval, da bo šlo za "še eno predavanje o cestno prometnih predpisih". Da bo enostransko, da se bo poslušalo pravila, predavatelj pa bo žugal s prstom in "pametoval" o tem, kaj je prav in kaj ne. A Tomaž Tomaževic je ubral drugačen pristop. Tematiko je predstavil na zelo poljuden način, celotno predavanje pa prepletel s svojimi izkušnjami iz prakse. Spregovoril je povsem brez cenzure in olepšav, na velikem platnu pa je med drugim pokazal fotografije žrtev prometnih nesreč.

Med drugim je predstavil Davidovo zgodbo. 34-letnik je leta 2013 umrl v prometni nesreči v Norfolku, njegovo zadnjo vožnjo pa je posnela kamera, ki jo je imel na čeladi. Videoposnetek je z javnostjo želela deliti njegova družina, saj je želela širšo javnost opozoriti na nevarnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na cestah. Za tragično smrt motorista je bilo krivo trčenje v avtomobil, ki mu je med zavijanjem prekrižal pot. 

Na predavanju Tomaževic ni želel govoriti o prometnih pravilih. Zakaj? Ker jih vsi poznamo. Vprašanje je, zakaj jih ne upoštevamo? So morda kazni prenizke? "Kakšna kazen je lahko hujša od tega, da zaradi nesreče nekomu vzameš življenje in ga imaš na vesti. In nesrečo še leta podoživljaš. Še demenca te ne reši," je dejal.  

A njegove besede so vtis pustile šele, ko je delil različne zgodbe posameznikov, ki se še leta po nesrečah zbujajo zaradi nočnih mor. Ponovno sem se naježila. Ne predstavljam si, da imaš na vesti kaj takšnega. Oseba, ki je na cesti umrla, pa naj bo to voznik, sopotnik, pešec ali kolesar, tako še zdaleč ni edina žrtev nesreče. Poleg svojcev in prijateljev trpi tudi povzročitelj, čeprav morda za nesrečo morda sploh ni bil kriv. 

Promet je nepredvidljiv in nesreča se lahko zgodi prav vsakemu izmed nas. Naša naloga je, da možnosti, da se kaj takega zgodi, čim bolj zmanjšamo. "Policistov ni dovolj, da bi vam dihali za ovratnik in spremljali vaš vsak korak. Vprašati se moramo, kaj lahko sami storimo za večjo varnost," je poudaril. 

Vsako leto se zgodi več kot 21.000 prometnih nesreč. "To je število prijavljenih nesreč. Dejansko število je verjetno še enkrat toliko," pravi Tomaževic, saj se veliko nesreč sploh ne prijavi policiji. Poslušalcem v dvorani je naročil, naj dvignejo roko vsi tisti, ki še niso bili udeleženi v prometni nesreči. Roke ni dvignila niti ena oseba. 

Približno 125 udeležencev na leto v prometnih nesrečah umre. Policisti opozarjajo na poslabšanje stanja prometne varnosti. Leto še na polovici ni, pa je zgolj na območju PU Ljubljana v prometnih nesrečah umrlo že osem oseb, več kot 350 se jih je v nesrečah poškodovalo.  

"Trenutek tišine, ki nastane po nesreči, je res dolg"

Kako je, ko si enkrat v uniformi? "Res ni prijetno potrkati na vrata, sesti v dnevno sobo, kjer so izobešene družinske slike in nekomu povedati, da so njegovi otroci ostali brez mame," eno najtežjih nalog policistov opisuje Tomaževic.  

A še težje je na terenu. Policistom, pa tudi reševalcem in gasilcem, prav vsaka nesreča ostane v spominu. Od številnih nesreč, ki jim je bil priča med delom na terenu, ga je verjetno najbolj zaznamovala ena tistih, kjer je življenje izgubil otrok. "Veste, kako je to, ko majhen fantek umre v vaših rokah," se je izpovedal. Na projektorju se je medtem prikazala fotografija otroških oči. "To so oči mojega osemletnega sina," je poslušalcem zaupal Tomaževic. Kurja polt. Na tej točki že šestič. 

Najbolj pogosti vzroki za nesrečo so neprilagojena hitrost vožnje, stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti in neprilagojena varnostna razdalja. Zlasti na avtocesti se hitro zgodi, da kakšen voznik premočno stopi na plin, še več, nekateri so celo jezni na voznike, ki vozijo po omejitvah. Policija je tako obravnavala tudi primer, ko je po slovenski avtocesti po omejitvah vozil tujec. Ker je za okus enega slovenskih voznikov vozil prepočasi, je namenoma zapeljal pred njega in stopil na zavoro. Tujec se je za las izognil trčenju. Videoposnetek z avtoceste si lahko ogledate spodaj. 

"Ali na fotografiji najdete glavo motorista?"

Povsem brez cenzure je nato Tomaževic pokazal videoposnetke in slike številnih drugih nesreč. Na njih so bili stari, mladi, krivi in nedolžni. Še posebej pretresljive so bile fotografije nesreč motoristov, saj so bili večkrat brez glave. Kruto, a tako dejansko je, tako hude so posledice prometnih nesreč, najpogosteje zaradi prehitre vožnje ali "polaganja ovinkov". 

"Ali kdo od vas na tej sliki najde glavo motorista?" je vprašal za eno od fotografij. Bolj, ko sem zrla v fotografijo, bolj sem si predstavljala, kako daleč je morala odleteti. "Glava je na sliki. Pravzaprav je v telesu. Udarec je bil tako močen, da se je usedla v telo," je povedal Tomaževič. Spreletel me je srh.

Za volan nikar ne sedite alkoholizirani

Spregovoril je tudi o težavi vožnje pod vplivom alkohola. Ste vedeli, da je v Sloveniji približno 10 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola? Težko je povedati, kako hitro lahko zaradi ene nepremišljene odločitve ostanemo brez vsega. Tomaževic je naštel nekaj primerov, ki ti dajo misliti. 

Slovenska navada je, da se novorojenčka "zapije". Novopečeni oče se s prijatelji odpravi na pijačo ali dve, pogosto pa alkohol teče v potokih. Eden od takšnih, svežih očkov, se je ob koncu zabave odločil, da mora k svoji partnerki, k svojemu novorojenčku. Vinjen je sedel v avtomobil in trčil v zid. Še ne en dan star dojenček pa je tako ostal brez očeta. Ste se naježili tudi vi? 

Morda se vas zgodbe, tako opisane v članku, s tretje roke, ne dotaknejo tako, kot bi se vas, če bi jih slišali s prve roke. Tomaževic bo predavanja v okviru Policijske uprave Ljubljana gotovo še kdaj ponovil, za več informacij pa spremljajte njihovo spletno stran. Zainteresirane skupine z njihovega območja, ki bi želele tovrstno predavanje, lahko pišete tudi na naslov: predavanja_nesrece@policija.si.