Kje si, zima bela?

Povprečne dnevne temperature so za več kot 10 stopinj Celzija previsoke za prvo polovico decembra in čeprav naj bi se to nedeljo ohladilo, kakšnega hudega zimskega mraza do Božiča ni videti, je povedal meteorolog Janez Markošek iz Agencije RS za okolje (ARSO). Njegovih besed ne bodo veseli niti smučarji, saj nič ne kaže na obilnejše sneženje v prihodnjih dveh tednih.

Najtoplejša jesen v Ljubljani

Jesen je bila v Sloveniji med najtoplejšimi doslej, v Ljubljani s 13,3 stopinje Celzija celo najtoplejša, odkar v prestolnici merijo temperaturo zraka. Novembrska povprečna temperatura je bila povsod nad povprečjem, v Ljubljani, Portorožu in Celju že peto leto zapored, je zapisano na spletnih straneh ARSO.

"Že nekaj tednov se obnavlja obsežno ciklonsko območje nad severnim Atlantikom. Prevladuje jugozahodni veter, s katerim iznad Atlantika in Sredozemlja priteka nad Evropo zelo topel zrak," je vzroke za več kot 10 stopinj Celzija previsoke povprečne dnevne temperature v prvi polovici decembra pojasnil Markošek. Tako toplo decembrsko vreme v Evropi je vsekakor ekstremen pojav, zaradi globalnega segrevanja pa lahko v bodoče pričakujemo vse več ekstremnega vremena, je dodal.

Najvišjo letošnjo decembrsko temperaturo v Sloveniji so z 18,7 stopinje Celzija izmerili v Sečovljah, kar je hkrati rekord za zadnji mesec leta za območje Obale, je pojasnil Markošek. V zvezi z Obalo je izpostavil tudi dejstvo, da je bila meteorološka jesen ob morju najbolj suha doslej, saj je padlo le 30 odstotkov povprečne jesenske količine padavin.

Sicer pri nas najvišja decembra izmerjena temperatura med letoma 1951 in 2005 znaša 21 stopinj Celzija, kolikor so jih zabeležili leta 1989 v Črnomlju. V istem obdobju je bilo decembra najhladneje leta 1963, ko so v Kočevju izmerili -23,8 stopinje Celzija.

Lani na Kredarici meter več snega

O zaenkrat zelo toplem zaključku letošnjega leta pričajo tudi podatki o snežni odeji. Na Kredarici, kjer je 2514 metrov nad morjem najvišja meteorološka postaja v Sloveniji, je bilo 8. decembra 35 centimetrov snega, medtem ko je bila snežna odeja lani ob istem času natančno za meter debelejša.

Nad okoli 700 metrov nadmorske višine bo rahlo snežilo v nedeljo, ko se bo tudi ohladilo, a obilnejših snežnih padavin ne gre pričakovati do Božiča, je za žičničarje in smučarje nič kaj veselo novico povedal Markošek. Prihodnji teden bodo temperature že bližje dolgoletnemu povprečju, je dodal.

Po njegovih besedah je bil podobno topel začetek decembra že leta 2000, ko je sledila izjemno topla zima, z malo snega po nižinah, a debelo snežno odejo v gorah. Na Kaninu je bila takrat zgodaj spomladi snežna odeja debela šest, na Kredarici pa rekordnih sedem metrov.

Ogrožena smučarska sezona?

Sicer pa imajo tudi na najvišjem slovenskem visokogorskem smučišču, ki leži več kot 2000 metrov nad morjem, v teh dneh snega le za vzorec. Kanin namreč prekriva pet centimetrov debela snežna odeja, medtem ko je bilo lani v tem času že okoli 120 centimetrov snega.

"V zadnjih 30 letih je še skoraj vsako leto pred Božičem zapadlo dovolj snega, zato upanja ne izgubljamo niti letos," je optimističen direktor ATC Kanin Aleš Uršič, ki se podobno toplega in s snegom skromnega začetka decembra spominja le pred šestimi leti. Takrat so obilnejše snežne padavine prišle šele januarja.

Podobno razmišljajo tudi na Voglu, ki je za Kaninom drugo najvišje ležeče slovensko smučišče. "Lani ob tem času je bilo smučišče že odprto, danes pa na njem še ni snega. Upamo, a bo snežilo v nedeljo, sicer pa zeleni začetek decembra ni nič posebnega," je povedal direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi.

Tako na Kaninu kot na Voglu so se še sredi marca lahko pohvalili z več metrov debelo snežno odejo, medtem ko je veter povzročal tudi do osem metrov visoke snežne zamete, ki so prekrili postaje žičnic ter ostale smučarske naprave.