'Kdor je odvisen, ne more biti uspešen'

Ob obeležitvi svetovnega dne brez tobaka je inštitut za varovanje zdravja v sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom pripravil strokovno srečanje, na katerem so spregovorili Nina Pirnat, v.d. direktorice Inštituta za varovanje zdravja, Tomaž Čakš, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje in Helena Koprivnikar z Inštitut za varovanje zdravja.

Svetovna zdravstvena organizacije je 31. maj že leta 1987 razglasila za svetovni dan brez tobaka, z obeleževanjem pa želi opozoriti na razsežnost problema. Letošnji svetovni dan je namenjen mladim, zato je letošnje vodilo 'Mladost brez tobaka'.

Tobak je eden izmed vodilnih vzrokov smrti v svetu, na prvem mestu med vzroki smrti pa je tudi v Sloveniji. Zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umre okoli polovica rednih kadilcev. Pri nas kadilci v povprečju zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili.

Delež kadilcev upada

Kot je poudarila Pirnatova, v Sloveniji v zadnjih letih upada delež kadilcev, tako med polnoletnim prebivalstvo kot tudi med mladostniki. Zasluge za to, pravi Pirnatova, lahko pripišemo spremenjeni zakonodaji, večji informiranosti prebivalstva in številnim programom in aktivnostim proti kajenju, ki pri nas potekajo.

O učinkih prepovedi kajenja še ni možno govoriti, saj gre za dolgoročne spremembe. A raziskava, ki je bila prvič izvedena aprila 2006 in spet aprila 2008, je pokazala na upad izpostavljenosti tobačnemu dimu med polnoletno populacijo. Raziskava je tudi pokazala na zmanjšanje kajenja v domačem okolju, do zmanjšanja kajenja pa je prišlo tudi v delovnih prostorih.

Koprivnikarjeva je prav tako poudarila, da ukrep prepovedi kajenja ni povzročil povečanega obsega kajenja v domačem okolju, kot je bilo sprva očitano, da se bo zgodilo. Ker pa je današnji dan posvečen mladim, je še optimistično izpostavila, da bo prepoved kajenja imela pozitiven učinek na kajenje med mladimi.

Indirektni načini oglaševanja

Čakš je opozoril, da so problematična populacija predvsem mladi. V ozadju pa je tobačna industrija. Kot je pripomnil, so v ZDA včasih celo angažirali učitelje v šolah, da so iskali primerne kadilce med mladimi. Danes sicer tako direktnega vabljenja mladih ni, pravi Čakš, a je veliko indirektnih načinov oglaševanja. Predvsem preko filmov in sponzoriranja različnih športnih dejavnosti.

"Tobačna industrija predstavlja svoje izdelke kot nekaj pozitivnega, kod del videza svobodnega uspešnega sodobnega človeka," pravi Čakš. A temu ni tako. "Kdor je odvisen od neke snovi, ne more biti svoboden in uspešen,“ še dodaja.

Petričeva je pozdravila, da so se letos pri Svetovni zdravstveni organizaciji odločili izpostaviti problem oglaševanja tobačnih izdelkov mladim. Mladi sami opozarjajo, da prihaja večinoma do promocije kajenja in ne toliko po tobačnih izdelkih. Tudi Petričeva je kot enega glavnih virov promocije kajenja izpostavila film. "V veliko slovenskih filmih lahko vidite promocijo kajenja,“ je poudarila.

Gostinci niso utrpeli škode

Kako pa je zakon vplival na gostince? Po besedah Petričeve posebnih sprememb v gostinski dejavnosti ni. "Od avgusta do februarja se je promet v gostinstvu za nekaj odstotkov povečal. V lanskem letu smo zabeležili nekaj več zapiranja tistih lokalov, kjer so zgolj točili pijače. A gostinstvo ni utrpelo večje škode, se je pa preoblikovala ponudba.“

Spomnimo ...

Cilj novele, ki je začela veljati 5. avgusta lani, je popolna zaščita zaposlenih iz vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam.

Novela namreč zvišuje starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov z dosedanjih 15 na 18 let. Poleg tega uvaja starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke.

Popolna prepoved kajenja velja za vse zaprte delovne in javne prostore. Kajenje je možno le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju – kadilnicah.