FOTO: Delavci preprečili rubež v Primorju

Stroje in vozila so danes s tovarniškega dvorišča družbe Primorje Mehanizacije želeli odpeljati nekateri upniki in leasing hiše. Vendar so jim to z zaporo preprečili delavci, ki so se že zjutraj zbrali pred stavbami Primorja. Razmere so nato pomirili predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju, ki so od rubežnikov zahtevali dokumente.

Kasneje je v Primorje Mehanizacijo prišel tudi sodni izvršitelj, da so razjasnili zaplet. Tisti rubežniki, ki so imeli s seboj vso potrebno dokumentacijo, so zarubljene stroje lahko odpeljali. Med njimi je bilo veliko skoraj novih delovnih strojev in tovornjakov, pa tudi zadnji osebni avtomobil, ki ga je v zadnjih mesecih uporabljala uprava Primorja.

Vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf je dejal, da od sodišča pričakuje hitro odločanje o stečaju, saj v nasprotnem primeru stečajnemu upravitelju ne bo ostalo kaj dosti lastnine, ki bi jo lahko prodal za poplačilo upnikov. "Le stečajni upravitelj lahko ustavi ta rubež, ki smo mu priča v zadnjih tednih," je dejal Volf.

Kljub vloženemu predlogu za stečaj se stavka zaposlenih nadaljuje. Tudi delavci, ki niso dobili aprilske plače, pričakujejo hitro odločanje sodišča o predlogu stečaja, saj bodo šele po prehodu v brezposelnost lahko dobili nekaj sredstev za preživetje.

Kdo bo projekte sploh lahko izpeljal?

Medtem pa vlada pripravlja paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Ta med drugim predvideva tudi investicije v infrastrukturo, kar predstavlja posle tudi za gradbenike. Potem ko je bil po stečaju Vegrada in SCT predlagan stečaj še za ajdovsko Primorje, se postavlja vprašanje, kdo bo projekte lahko sploh izpeljal. Bodo to slovenska podjetja ali morda tuji gradbeniki.

Če bo Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva sprejet, bi samo za infrastrukturo v izobraževalne, znanstvene in kulturne namene porabili 179 milijonov evrov.

Tako naj bi za rekonstrukcijo Narodne galerije, obnovo vile Vipolže, ureditev notranjega dvorišča in komunalnih priključkov gradu Pišece, del na gradu Snežnik in sanacije dela strehe na gradu Turjak namenili 20 milijonov evrov. 17 milijonov evrov bi namenili sanaciji srednjih šol in dijaških domov, 10 milijonov evrov pa za izgradnjo in rekonstrukcijo medpodjetniških izobraževalnih centrov v Pomurju, Ravnah, Naklem, goriški regiji, Škofji Loki, Kranju, Ptuju ter za dva centra v Mariboru.

Do avgusta naj bi objavili razpis za sofinanciranje športne infrastrukture v višini 6 milijonov evrov. Na področju visokošolske in znanstvene infrastrukture je bila konec maja z ljubljansko univerzo že podpisana pogodba za gradbena in obrtniška dela fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo in informatiko v vrednosti 43 milijonov evrov, graditi pa naj bi začeli v kratkem. Jeseni bo objavljen tudi razpis za tehnološko opremo. Investiciji v visokošolske in znanstvene namene naj bi skupaj znašali 116 milijonov evrov.

Izvajajo se tudi že dela za izgradnjo raziskovalnega centra Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki naj bi bila vredna približno 10 milijonov evrov.

Največji štirje po Primorju, SCT in Vegradu

Danes pa Finance objavljajo, da je največji slovenski gradbenik, če bo šlo Primorje res v stečaj, novomeški CGP, ki ga vodi Darij Južna. Zaposluje 575 ljudi, za letos pa načrtujejo okoli 100 milijonov evrov prihodkov. Kar se nizkih gradenj tiče, imajo v delu predvsem obnove in rekonstrukcije državnih cest. Pri visokih gradnjah pa gradijo predvsem poslovne stavbe za zasebne vlagatelje. Želijo si več investicij, ki bi uredile gospodarski položaj.

V precej dobri formi je tudi novomeški Begrad, ki ga vodi Franc Panjan. Za letos skupina načrtuje 10-odstotni upad prihodkov, skupaj pa naj bi znašali okoli 70 milijonov evrov. V gradnji imajo mariborsko medicinsko fakulteto, ki na bi jo končali prihodnje leto, projekt pa je vreden 40 milijonov evrov, pišejo Finance. Sklenjenih imajo tudi nekaj pogodb z zasebnimi družbami. Tako gradijo industrijski objekt v Krki in lakirnico v Revozu.

Gradbeno podjetje Imos za letos načrtuje za 40 milijonov evrov prihodkov. Trenutno zaključujejo gradnjo zapora na Dobu, kontrolnega stolpa na Brniku in šole v Postojni. Imajo tudi dva večja projekta za trg. Največji Tobačna mesto v Ljubljani, samo prva faza pa je vredna 90 milijonov evrov. Vodja Imosa Branko Kastelic ne želi razkriti imena vlagatelja, je pa povedal, da je nekaj sredstev v gradnjo vložil tudi Imos. Drugi projekt pa je gradnja 150 stanovanj v Črnučah.

Še peto podjetje je GH Holding, katerega prvi mož Blaž Miklavčič pravi, da se še iz časa debelih krav držijo tehnološko zahtevnejših poslov, strategije pa tudi zdaj ne bodo spreminjali. Več poslov si zaradi stečaja Primorja ne obetajo, trenutno pa delajo na signalno-varnostni in telekomunikacijski nadgradnji železnic, na hidroelektrarni v BiH, bioplinarni ter čistilni napravi. Miklavčič pojasnjuje, da nordijski center Planica za družbo pomeni le pet odstotkov poslov. Za letos načrtujejo za 40 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni približno 10-odstotno rast.