Poslanci koalicije so dejali, da bo nov vladni paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva odpravil administrativne ovire, finančno razbremenil gospodarstvo in zagotovil spodbude. Izpostavili so, da bodo imeli predlagani zakoni dolgoročne učinke in da je njihov prvi cilj obrniti negativne gospodarske trende.
Poslanec SDS Marko Pogačnik je pojasnil, da so zdaj, ko je bil sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ, ustvarjeni tudi pogoji za drugi zakonodajni sveženj za spodbujanje gospodarske rasti. Kot je spomnil, so izhodišča za nove ukrepe za spodbujanje rasti padec konkurenčnosti in izvoza, eden najnižjih deležev tujih neposrednih investicij, nazadovanje deleža ljudi, ki se ukvarjajo s podjetništvom, kreditni krč in nelikvidnost.
Vlada je zato po njegovih besedah sprejela 16 zakonov, ki zajemajo 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Z njimi naj bi se vzpostavilo boljše poslovno okolje. Kot je dejal Pogačnik, bodo odpravili administrativne ovire, ki so eden ključnih zaviralcev rasti, finančno razbremenili gospodarstvo in mu zagotovili spodbude.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič kot pozitivno ocenjuje, da smo v Sloveniji sprejeli razvojno paradigmo, da porabimo preveč. Vendar pa opozarja, da če bomo samo varčevali, potem se nam ne piše dobro in zagotovo ne bomo prišli iz krize. Gospodarstvo je zadovoljno z začetkom varčevalnega paketa, potrebuje pa tudi hitre spremembe na področju debirokratizacije in nekaterih razvojnih programov, je dejal. Meni tudi, da bo Slovenija morala motivirati in stimulirati tako domače kot tuje vlagatelje, da bodo v Sloveniji bolj ambiciozni. "Istočasno pa mislim, da bomo morali del naše srebrnine prodati zato, da bomo lahko sanirali finančno situacijo. Nekatera podjetja bomo enostavno morali prodati, kajti v bančnih bilancah so preveliko breme za tekoče poslovanje," pravi Hribar Milič, ki dodaja, da je inovativnost tisto, kar pripelje do konkurenčnosti, do dolgoročne socialne vzdržnosti in omogoča izhod iz zdajšnjih razmer.
Poslanec DeSUS Ivan Hršak je v tej luči izpostavil več predlaganih zakonov, med drugim zakon o gospodarskih družbah, ki odpravlja nekatere nejasnosti pri dajanju soglasij s strani nadzornih svetov. Po njegovih besedah so načrtovane tudi spremembe insolvenčne zakonodaje, ki predvideva poenostavitev postopkov, zagotavljanje večjih možnosti prestrukturiranja in ohranjanje zdravih jeder podjetij. Omenil je še zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, ki naj bi bankam omogočil večji obseg kreditiranja in posledično pripeljal do sprostitve kreditnega krča, na področju plačilne discipline pa uvedbo izvršnice, ki bo omogočila neposredno izterljivost dolga. Opozoril je tudi na neposredne finančne spodbude gospodarstvu prek javnih razpisov.
Po besedah Romana Žvegliča (SLS) bodo ukrepi vlade za spodbujanje gospodarske rasti težki 377,5 milijona evrov. Od tega bo država 148,5 milijona evrov namenila za subvencije, 50 milijonov evrov za garancije, 179 milijonov evrov pa za izvajanje javnih investicij. Žveglič je pri tem spomnil na več ukrepov, namenjenih ustvarjanju boljših pogojev za gospodarsko aktivnost iz prvega svežnja zakonodaje. Med njimi je naštel dvig prevzemnega praga v podjetjih za 33 odstotkov, postopno znižanje davčne stopnje pri dohodku pravnih oseb, povišanje olajšav za investiranje in spremembo dohodninske lestvice. Spomnil je še na šest milijonov evrov sredstev za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest ter 40 milijonov evrov za sofinanciranje na področju učinkovite rabe energije.
Z omenjenima paketoma pa se delo vlade še ne bo zaključilo, je povedal Bojan Starman (DL). Kot je dejal, bodo spremembe potrebne tudi na trgu delovne sile, ki da je zdaj preveč rigiden. Slovenija potrebuje bolj fleksibilen trg, tako da bodo podjetja, ki bodo imela presežne delavce, te lahko odpustila brez dodatnih stroškov, je poudaril. Za te delavce bo treba tudi ustrezno poskrbeti, je dodal. Poleg tega bodo spremembe potrebne tudi na področju obdavčitve dela, ki je sedaj bistveno previsoka in odganja tuje investitorje, je prepričan.
Matej Tonin (NSi) pa je posvaril pred radikalnostjo opozicije. V luči imenovanja novega predsednika SD Igorja Lukšiča in njegovih besed, da francoski in ameriški predsednik Francois Hollande in Barack Obama predstavljata novo paradigmo, je izpostavil, da Francija tudi pod novim voditeljem stavi na varčevanje. Hollande se je po njegovih besedah zavezal, da najprej uravnotežijo proračun, nato pa bodo sledili ukrepi za gospodarsko rast tako kot v Sloveniji.
Na vprašanje, kdaj je v Sloveniji mogoče pričakovati učinke novega svežnja zakonov za spodbujanje rasti, je Tonin odgovoril, da gre za dolgoročne učinke. "Boljša kot bo gospodarska in vsesplošna klima v državi, hitreje se bodo prijeli," je pojasnil in dodal, da za to ni čarobne palice. Prvi cilj je, da se z ukrepi obrne slabe gospodarske trende, je sklenil.
Veber (SD): Koalicija prodaja lanski sneg po dražji ceni
Na izjave koalicijskih poslancev se je odzval poslanec SD Janko Veber. Pravi, da koalicija prodaja lanski sneg po dražji ceni. Po njegovem mnenju gre le za kozmetične popravke že obstoječe zakonodaje, opozarja tudi, da so ukrepi le skromen nabor, ki povečini temelji na odpravi administrativnih ovir. Ukrepi so po Vebrovem mnenju tudi alibi za privatizacijo in razprodajo državnega premoženja, "pod krinko ustanavljanja "superholdniga", nad katerim bo bdel političen kader vladajoče koalicije“.
"Ukrepi so pokazatelj "dobre prakse", ki se je izkazala v stečaju velikega gradbinca Primorja, ko je država na nemilost pustila 700 delavcev in več tisoč podizvajalcev. Še več, besede ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava so postale meso: "država ni božiček" in so danes dobile svojo vsebinsko nadgradnjo s tem, ko je koalicijski poslanec poudaril, da "gospodarstvo ne potrebuje veliko države",“ je dodal poslanec opozicijske SD.
PS: Predlagani ukrepi ne bodo spodbudili konkurenčnosti in rasti
V Pozitivni Sloveniji (PS) so poudarili, da vladni predlog zakonodajnega svežnja za spodbujanje gospodarstva v resnici ne vsebuje ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti. Kritični so bili tudi do vladne kadrovske politike v državnih podjetjih. Kot so poudarili, se lahko ponovijo zgodbe Intereurope in Luke Koper.
Poslanka PS Alenka Bratušek je dejala, da je vladni predlog svežnja zakonov za spodbujanje gospodarstva v resnici sveženj ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir. "Ne rečemo, da to ni potrebno in prav, vendar pa ne gre za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti," je poudarila.
Kot je napovedala, novela obrtnega zakona, ki odpravlja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, novela zakona o gospodarskih družbah, ki bo preprečevala ustanavljanje novih družb v primeru zlorab v prejšnjih družbah, in novela zakona o varstvu okolja, ki bo opredelila financiranje in odgovornost družb za ravnanje z odpadki, "nikakor ne bodo spodbudile gospodarske rasti". "Novela zakona o graditvi objektov, umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in novela zakona o prostorskem načrtovanju pa predstavljajo zgolj poenostavitev postopkov in s tem odpravo administrativnih ovir," je dodala.
Bratuškova je menila, da so edini omembe vreden predlog, ki bi "na neki način lahko pomagal gospodarstvu", poroštva oz. garancije v višini 50 milijonov evrov. Ob tem pa je opozorila, da ta sredstva v rebalansu proračuna za letošnje leto niso predvidena.
V PS sicer po besedah poslanke pogrešajo ukrepe za omilitev trenda propadanja podjetij in ohranjanje delovnih mest. V tej luči je bila znova kritična do razvoja dogodkov v primeru podjetij Radeče papir in Primorje. Kot je izpostavila, je ohranjanje delovnih mest dvakrat cenejše kot vzpostavljanje novih.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.