Kavico v domu so si lahko privoščili le redki starostniki s povprečno pokojnino

"Stanje socialne oskrbe je kritično," je dejal Tomaž Vesel. Po njegovih besedah vsak 5. Slovenec lahko sodi med tiste, ki zaradi zdravstvenega stanja ali starosti potrebuje pomoč drugih. Država po opozorilu sodišča več kot deset let ni izvajala potrebnih ukrepov za zagotovitev oskrbe čim večjemu številu tistih, ki potrebujejo pomoč. Kot izpostavljajo, ni izvedla niti analize problematike in upravičencev.

Obstoječi sistem javnofinančno ni vzdržen

"Obstoječi sistem za javne finance ni vzdržen," je opozoril Vesel. Zdaj ga po njegovih besedah sofinancirajo lokalne skupnosti, ki plačujejo velik del pomoči na domu kot alternativne oblike skrbi za starejše. "Država je to kar mirno prenesla na lokalne skupnosti," je dodal.

Povprečna pokojnina je leta 2016 znašala 613 evrov, prejemalo pa jo je 60 odstotkov upokojencev. Najmanj zahtevna oskrba v javnih zavodih je tedaj znašala 531 evrov na mesec, tako da je uporabniku s povprečno pokojnino konec meseca ostalo v žepu še 81 evrov, medtem ko je uporabniku z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami zmanjkalo 207 evrov.

V domu s koncesijo je uporabniku s povprečno pokojnino in z najmanj zahtevno oskrbo za plačilo doma zmanjkalo 82 evrov, tistemu z najzahtevnejšimi težavami pa 370 evrov, izhaja iz danes objavljene revizije računskega sodišča o zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018.

Po Veselovih besedah je treba imeti v mislih, da so trendi staranja prebivalstva zaskrbljujoči. V naslednjih 20 oz. 30 letih bo potencialnih upravičencev do pomoči drugega že blizu 500.000, kar pomeni skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. "Če bomo gradili tak sistem, po katerem bo imel vsakdo enega pomočnika, ne bo več delovno aktivnega prebivalstva, ki bi se lahko ukvarjalo z drugimi zadevami. Tak sistem ni vzdržen niti ekonomsko," je poudaril.

Spomnil je, da bo okoli leta 2050 po projekcijah 30 odstotkov prebivalstva starega nad 65 let, 11 odstotkov prebivalstva pa bo starejšega od 80 let. "Na scenarij, po katerem bo vsaj 11 odstotkov prebivalstva potrebovalo neko obliko oskrbe, smo popolnoma nepripravljeni," je prepričan. Po njegovih besedah se postavlja vprašanje, "ali za skrb starejših precej bolj obremeniti javne finance ali pa to preložiti na zasebna bremena, ob čemer pa se bomo morali ljudje zavedati, da bo potreben tudi poseg v naše premoženje in ne le v pokojnine".

Država vse od leta 2007 ni zgradila javnega doma za starejše

Država vse od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma za starejše. Pač pa je s podelitvijo koncesij v tem obdobju omogočila, da je približno 2600 novih postelj več. "Pri tem smo mirno pristali na 28-odstotno povečanje cene za uporabnike storitev, ker dejavnost izvaja koncesionar, čeprav je v javnem sektorju bolje regulirana in na dolgi rok cenejša," je kritičen.

Država si je do leta 2020 kot cilj zadala spodbujati skupnostno oskrbo, čeprav je povpraševanje po institucionalni oskrbi vsaj trikrat večje. Torej glede na cilj po Veselovih besedah ne sledi sedanjim potrebam prebivalstva. Skupnostna oskrba je v primerjavi z institucionalno oskrbo tudi dražja. Uporabnik namreč za uro pomoči v okviru skupnostne oskrbe plača vsaj osemkrat več. Svojci tistih uporabnikov, ki imajo večje potrebe in čakajo na sprejem v dom, so bolj obremenjeni in prisiljeni v iskanje dodatne pomoči tudi pri izvajalcih brez dovoljenja za delo, je opozoril.

V Sloveniji je starih 65 let ali več nekaj nad 400.000 ljudi. V domovih za starejše jih biva približno štiri odstotke. V javni mreži je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 1. januarja 2018 123 domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov s skoraj 19.000 mesti.

Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe po zagotovilih pristojnih ministrstev ena prioritet vlade

Ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje sta v odzivu na revizijo računskega sodišča zapisali, da je področje sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe ena izmed prioritet vlade. Na ministrstvu za zdravje tako pripravljajo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, na ministrstvu za delo pa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe.

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da bo zakon, ki ga pripravljajo, omogočil učinkovit prehod med sistemi socialne varnosti glede na posameznikove potrebe. Zagotavljal bo tudi dostop primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na okolje, kjer bo uporabnik storitev koristil. "Načrtovan sistem dolgotrajne oskrbe se bo zato tesno prepletal s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva. Tako bomo dosegli, da nihče v družbi ne bo prezrt," so zapisali.