KSJS: Pričakovanja, da bi vsi v javnem sektorju prejeli solidarnostno pomoč, so lahko preveč optimistična

Sindikati v zadnjih dneh prejemajo številna vprašanja o upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči, ki jo za primer naravne nesreče (pod to spada tudi epidemija nalezljive bolezni) predvidevajo Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) in panožne pogodbe v javnem sektorju.

"Val tovrstnih vprašanj in zahtev po pojasnilih je posledica odločitve nekaterih sindikatov, da svoje članice in člane pozovejo, naj vložijo zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči. Ker gre za zahtevek, o katerem se odloči vsak posameznik, je Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije, dolžna opozoriti, da so pričakovanja, da bi bila omenjena pomoč izplačana vsem zaposlenim v javnem sektorju, lahko preveč optimistična," so v posebnem obvestilu sindikalnim zaupnikom glede upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči za primer naravne nesreče sporočili iz Glavnega odbora (GO) SVIZ.

Sindikati, vključeni v KSJS, se zato – kot navajajo – niso odločili, da bi članstvo pozivali k množičnemu in avtomatičnemu podajanju vlog za izplačilo solidarnostne pomoči. "Odločitev o tem, ali to pomoč resnično potrebuje in ali bo vlogo za izplačilo solidarnostne pomoči iz naslova elementarne nesreče podal, je na vsakem posameznem delavcu. Le vsak zase lahko presodi in oceni, ali so zanj nastale takšne okoliščine, ki opravičujejo izplačilo solidarnostne pomoči, ter te okoliščine ustrezno obrazloži v sami vlogi. Solidarnostna pomoč namreč mora izkazovati solidarnostni moment do zaposlenega, ki se je znašel v stiski," pojasnjujejo.

Kot v obvestilu na spletni strani navajajo v Svizu, v skladu s kolektivnimi pogodbami (KPND in panožnimi pogodbami) članom sindikatov (tako tudi članom KSJS) pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Ta znaša 693,01 evra (znesek za nečlane je 577,51 evra). Solidarnostno pomoč izplača delodajalec in v primeru elementarne nesreče ni vezana na plačni cenzus, kar pomeni, da pripada zaposlenemu ne glede na višino njegove osnovne plače.

Vendar pa v skladu s kolektivno pogodbo velja, da zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži vsak posamezni javni uslužbenec sam. Zahtevo za višjo solidarnostno pomoč na predlog člana pa vloži sindikat (obrazci za izplačilo solidarnostne pomoči po področjih dejavnosti SVIZ so dostopni na povezavi).

V obeh primerih velja rok 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil član zmožen vložiti predlog. Po prepričanju Sviza se ta rok sicer še ni iztekel 11. maja. "Za iztek roka je, napačno, štet začetek razglasitve epidemije," je zapisal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, "ampak je mogoče v tistih primerih, ko bo delavec ocenil, da ga je epidemija prizadela, vložiti vlogo za izplačilo solidarnostne pomoči v 60 dneh od takrat, ko je delavec ugotovil, da mu je zaradi epidemije nastala škoda, oziroma najpozneje v roku 60 dni po razglasitvi zaključka epidemije".

SVIZ: Izplačilo spremljajo številne dileme

Kot še dodajajo na Svizu, vprašanje o upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči v primeru, ko je razglašena epidemija, spremljajo številni pravni pomisleki in interesne dileme, za katere zaradi pomanjkljive prakse, tudi sodne, nimajo ustreznih odgovorov. "Razmišljanje, da solidarnostna pomoč zaposlenemu pripada samodejno, že zaradi samega dejstva obstoja elementarne nesreče (epidemije), ne pa tudi spremljajoče prizadetosti, je za KSJS vprašljivo."

"Ob predvidevanju, da bo Vlada RS zahteve po upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči zavrnila in da bodo o upravičenosti izplačila odločala sodišča, kar bo trajalo dolgo, rezultat pa je obenem nepredvidljiv, odločitev o vložitvi zahtevka za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi naravne nesreče prepuščamo članicam in članom," so še zapisali.

Ministrstvo: za izplačilo potrebna ugotovitev, da je uslužbenec zaradi epidemije utrpel škodo

Deloma se s Svizom strinjajo tudi na Ministrstvu RS za javno upravo. Kot so zapisali v pojasnilu v zvezi s solidarnostno pomočjo (celoten dokument v priponki na dnu članka), je ministrstvo prejelo dopis, s katerim je bilo seznanjeno z zahtevo sindikatov za izplačilo solidarnostne pomoči in naprošeno za opredelitev do sindikalnih zahtev.

"Solidarnostna pomoč je res vezana na dogodek, vendar se ob postavljenih zahtevkih, ki kot razlog za izplačilo solidarnostne pomoči navajajo razglašeno epidemijo, zastavlja vprašanje, ali je res (zgolj) dejstvo, da se je zgodil dogodek /.../ že dovolj, da javnemu uslužbencu iz tega naslova pripada solidarnostna pomoč, kot to navajajo sindikati v svojih dopisih," se sprašujejo na ministrstvu.

"Bistvo solidarnostne pomoči /.../ je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo. V nasprotnem, če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne," pravijo.

Kot primer za to navajajo naravne nesreče oziroma ujme – denimo žledolom, ki je Slovenijo prizadel leta 2014. "Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini, ob poplavah na določenem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo ..."

Ob tem je po mnenju Direktorata za javni sektor treba upoštevati še, da je "vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije". "Ukrepi so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. /.../ Vse navedeno bo omogočilo izplačila plač oziroma dodatkov tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni, tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače, ki bo v primeru višje sile višje, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Prav tako zakon vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem (ob izpolnjevanju pogojev) v pomoč za omilitev posledic epidemije," navajajo.

Upoštevaje vse navedeno na ministrstvu tako ugotavljajo, da "določbe KPND ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi razglašene epidemije covid-19 vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi".

Na vprašanje sindikatov ali bo delodajalec izplačal solidarnostno pomoč tudi brez vloženih zahtevkov s strani javnih uslužbencev, pa na ministrstvu še pojasnjujejo, da je razlaga v delu, kjer govori o tem, da je treba solidarnostno pomoč izplačati, tudi če je delavec ne zahteva, spremenjena z Aneksom h KPND, katerim so se socialni partnerji dogovorili drugače. "In sicer lahko javni uslužbenec vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti," zaključujejo.