Pomoč državam s posojili iz ESM je del fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov v pomoč delavcem, podjetjem in državam, o katerem so se finančni ministri dogovorili 9. aprila. Vsi mehanizmi za pomoč iz tega svežnja naj bi bili nared do 1. junija.
Za posojila iz ESM bo na voljo približno 240 milijard evrov, kar je dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) članic območja evra. Posamezni državi bosta torej na voljo dva odstotka njenega BDP. V primeru Slovenije je to približno 900 milijonov evrov.
Po navedbah virov pri EU za zdaj še nobena članica ni nakazala, da bo zaprosila za posojila. Pomoč iz ESM, ki je zaradi strogega pogojevanja v finančni krizi za južne države simbol predaje suverenosti, je sicer najbolj sporen del omenjenega svežnja.
Evroskupina je danes potrdila aprilski dogovor, da bo tokrat edini pogoj za pomoč s posojili iz ESM to, da gre za domače financiranje neposrednih in posrednih stroškov v povezavi z varovanjem zdravja, zdravljenjem in preventivo zaradi krize covida-19.
V Italiji, ki jo je pandemija najbolj prizadela, je kljub tem zagotovilom ogromno pomislekov in bojazni, da bodo pogoji uvedeni naknadno in da se bo koristnica pomoči na koncu znašla v primežu institucij.
Ta pomoč ne prinaša nikakršne stigme za nobeno članico, nobene nadzorne trojke ne bo, je danes zatrdil šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno. Ob tem je izpostavil, da so do pomoči upravičene vse članice območja evra po standardiziranih pogojih.
Tudi evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je poudaril, da ne morejo jasneje povedati, da je pogoj le eden - da se posojila uporabijo za financiranje neposrednih in posrednih stroškov v povezavi s covidom-19. Tudi nadzor bo osredotočen le na uporabo posojil, je zatrdil.
Za pomoč bo mogoče zaprositi do konca leta 2022. Posojila z ročnostjo desetih let bodo na voljo po zelo ugodnih pogojih. Stroški financiranja bodo zelo nizki, le nekaj nad ničlo, je poudaril šef ESM Klaus Regling.
Slovenijo je na zasedanju zastopal finančni minister Andrej Šircelj, ki je po aprilskem dogovoru pojasnil, da bo Slovenija premislila o možnosti previdnostnih posojil iz ESM, pri čemer bo njena odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu.
Po današnjem zasedanju pa je Šircelj poudaril, da Slovenija redno spremlja razmere na kapitalskih trgih in sodeluje pri usklajevanju rešitev na ravni EU, tako glede nadgradnje obstoječih kot tudi vzpostavitve novih mehanizmov, prek katerih bi lahko zaprosila za namenska posojila, so zapisali na finančnem ministrstvu.
"Ob tem je zelo pomembno, da je v sedanjem položaju ključna solidarnost, saj smo soočeni s krizo nedoločljivih razsežnosti, za katero pa smo prepričani, da jo bomo uspešno premagali," je ministrstvo še zapisalo v sporočilu za javnost, objavljenem po zasedanju.
Današnji dogovor mora potrditi še svet guvernerjev ESM, še prej pa morajo članice območja evra izvesti vse nacionalne postopke, pri čemer so oči uprte zlasti na Nizozemsko, kjer sicer obljubljajo hiter postopek, in v Nemčijo.
Evroskupina je sicer danes pozvala Evropsko komisijo, naj čim prej predstavi predlog za vzpostavitev sklada za okrevanje, ki bo sorazmeren z izzivom, ki ga prinaša pandemija.
Centeno je poudaril, da je nedavno objavljena gospodarska napoved, po kateri čaka evropsko gospodarstvo recesija zgodovinskih razsežnosti, opomin na nujnost ukrepanja in potrditev resnosti izziva.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.